Torkova odločitev slovenskega parlamenta, s katerim je gladomor, ki so ga v letih 1932 in 1933 nad Ukrajinci zagrešili Rusi, spoznal kot genocid, odmeva tudi v tujini. Tuji komentatorji ob tem poudarjajo, da je bila deklaracija o tem v slovenskem parlamentu sprejeta po zaslugi glasov desne opozicije, saj je več poslancev vladajoče stranke Roberta Goloba glasovalo proti ali vzdržalo.
Komentatorji izpostavljajo tudi, da so nekateri radikalni poslanci Levice in Gibanja Svoboda glasovali proti, ob tem pa trdili, da se zgodovinarji ne strinjajo glede tega, ali je šlo za genocid ali ne.
Slovenskemu parlamentu se je sicer že zahvalil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. “Hvaležen sem slovenskim poslancem za sprejetje deklaracije, s katero so počastili spomin na milijone ukrajinskih žrtev gladomora – genocida v Ukrajini v letih 1932-1933,” je zapisal na Twitterju.
Mednarodna koalicija držav, ki so zavezane ponovni vzpostavitev zgodovinske pravice, se še naprej krepi, je še zapisal Zelenski in dodal: “Skupaj za resnico in s tem za odgovornost!”
Gladomor v Ukrajini po obsegu in tragičnosti pomeni eno največjih humanitarnih katastrof in zločinov proti človečnosti v 20. stoletju, zaradi njega je umrlo med 4,5 in 7 milijonov ljudi, lakota pa je bila neposredna posledica namerne zaplembe žita s strani sovjetske oblasti. Te so takrat pred mednarodno javnostjo zanikale lakoto in zavrnile mednarodno pomoč. Neresnice o tem pa še danes širi Rusija, da bi pridobila podporo za svojo sedanjo agresijo na Ukrajino.
Deklaracija, ki jo je sprejemal slovenski parlament, je sicer pokazala tudi na prva večja trenja znotraj Gibanja Svoboda. Pokazala je, da je stranka razdeljena na njen radikalnejši in zmernejši del.
Več o glasovanju lahko preberete na povezavi: Za Levico in del Svobode sovjetski gladomor Ukrajincev v začetku 30. let ni težava
A. V.
