Šestega junija bo v Generalni skupščini Združenih narodov (OZN) v New Yorku potekalo glasovanje, katerih pet držav naj v letih 2024 in 2025 zasede mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Vzhodnoevropski regionalni skupini, v katero v okviru OZN sodi Slovenija, v obdobju 2024–2025 pripada en nestalni sedež. Zanj poleg Slovenije kandidira še Belorusija.
Kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta OZN je 9. decembra 2021 vložila vlada pod vodstvom Janeza Janše (vir). Zdaj aktivnosti vodi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki pa že nakazuje, da morda kandidatura ne bo uspela.
Janez Janša je včeraj na družbenih omrežjih zapisal:
“Slovenija je vložila kandidaturo za članico Varnostnega sveta (VS) OZN na izrecno prošnjo ameriških in evropskih zaveznikov v EU in NATO. Ti nudijo slovenski diplomaciji vsestransko pomoč pri zagotavljanju podpore v Generalni skupščini OZN. Konkurenca Sloveniji je Belorusija.
Že leto dni resolucije OZN z obsodbo Ruske agresije na Ukrajino in beloruske kolaboracije s Putinom pri glasovanju dosežejo tudi preko 140 glasov. Beloruski tabor pa zbere 5 do 7 glasov proti. Slovenija za izvolitev potrebuje 129 glasov. Kar v bistvu pomeni, da bo sedež izgubila zgolj v primeru, če bodo nad nami obupali zavezniki, ki so nas prosili za kandidaturo. Zaradi odkritih proruskih stališč obeh predlagateljev aktualne predsednice vlade Nataše Pirc Musar, Milana Kučana in Danila Türka, ki de facto usmerjata tudi Vlado RS, kar tuji diplomati pri nas težko spregledajo.
Zaradi odkritega spogledovanja s totalitarizmom Putinovega tipa, ki se kaže v čaščenju diktatorja, enopartijskega režima in ukinjanju Dneva spomina na žrtve tega režima.
Skrbijo informacije, da potekajo pogovori o možnem nadomestilu za Slovenijo. Da nas v VS OZN lahko nadomesti celo država, ki ni še niti članica EU, pa ji zavezniki bolj zaupajo kot neokomunistični vladi v Ljubljani. Upamo, da do te katastrofalne blamaže ne pride. Če pa se to zgodi, pričakujemo takojšen odstop ne samo zunanje ministrice Tanje Fajon, ampak celotne slovenske vlade.”
Dodajmo, da na družbenih omrežjih omenjajo Srbijo (ta ni članica EU), nekateri pa tudi sosednjo Hrvaško. Obe državi naj bi bili bolj zaupanja vredni kot zdajšnja Slovenija.
M. D.
