Z današnjo prvo adventno nedeljo kristjani po vsem svetu začenjajo adventni čas, s katerim se pripravljajo na božič. V tem času naj bi z molitvijo, branjem Svetega pisma in dobrimi deli poglobili svojo vero in se tako pripravili na enega največjih krščanskih praznikov.
Najbolj značilno znamenje za ta čas je adventni venec.
Adventni venec, ki je razširjen tudi med neverujočimi, je najpogosteje narejen iz zelenja, povezanega v venec, na katerega so pritrjene štiri sveče. Prvo sveča se prižge danes, nato pa vsako nedeljo ena dodatna. Po nedelji, ko gorijo vse sveče, sledi božič.
V času adventa v cerkvi prevladuje vijolična barva. Pri bogoslužjih berejo berila, ki napovedujejo prihod Jezusa, in sporočila o delovanju Janeza Krstnika, ki mu je po navedbah iz Svetega pisma pripravljal pot. V času adventa otroke obišče tudi sveti Miklavž.
Čas adventa, ime je vzeto iz latinske besede adventus, kar pomeni prihod, se pozna tudi v kulinariki. V tem času namreč iz domačih kuhinj in tudi po ulicah zadiši po cimetu, orehih, kuhanem vinu in drugih dobrotah, denimo potici, piškotih in medenjakih.
V Evangeličanski cerkvi adventni čas začnejo enako kot v Katoliški cerkvi. Tudi pri njih kot zunanje znamenje adventa naredijo adventni venec.
V Srbski pravoslavni cerkvi pa adventni čas začnejo s postom, vedno 40 dni pred pravoslavnim božičem, ki ga po našem koledarju obeležujejo 7. januarja. Post bodo tako začeli v ponedeljek.
A. L.
