V času zdajšnje vlade se je črpanje evropskih sredstev skorajda zaustavilo. Slovenija je od aprila padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU. Zaustavilo se je črpanje sredstev predvsem pri večjih infrastrukturnih projektih na področju okolja, prometa in energetike.
Vlada spreminja tudi prioritete za v prihodnje, ko bo več evropskih sredstev namenjenih za trg dela, zaposlovanje in socialno vključevanje (t. i. mehke vsebine), manj pa za infrastrukturo, občine, podjetja in raziskovalne organizacije.
Slovenija trenutno črpa sredstva po finančnem programu za obdobje 2014 do 2020 (z dvoletnim zamikom). Črpanje evropskih sredstev v tem obdobju je bilo zelo slabo vse do leta 2020. To je bilo tudi prvo leto v programskem obdobju, ko se je Slovenija uspela prebiti v povprečje 27 držav članic EU, od takrat dalje je bila Slovenija pri črpanju nadpovprečna. Spomnimo. Marca 2020 je vlado prevzela koalicija pod vodstvom Janeza Janše.
Podatke o črpanju je objavil portal Slovenec, avtorica mag. Monika Kirbiš Rojs, tudi nekdanja državna sekretarka v vladni službi za evropsko kohezijsko politiko in razvoj (minister je bil Zvone Černač), pa je zapisala, da bi morala aktualna vlada (Roberta Goloba) zaradi zaostrenih javnofinančnih razmer in draginje na vseh področjih črpanju evropskih sredstev posvetiti vso potrebno podporo. Vir
V Golobovi vladi je področje evropskih sredstev prevzela stranka SD. Za ministra so nastavili nekdanjega kriminalista Aleksandra Jevška. Nedvomno največjo strokovnjakinjo v državi za to področje Moniko Kirbiš Rojs pa je nasledil nekdanji poslanec Marko Koprivec, politolog. Ker na aprilskih volitvah ni uspel, so ga v uteho namestili na to zelo pomembno delovno mesto. Posledice tovrstnega kadrovanja, poleg sprememb v politiki, zdaj občuti celotna Slovenija.
Spreminjanje razvojnih prioritet
To pa še ni ve. Golobova vlada spreminja tudi razvojne prioritete za naslednje programsko obdobje črpanja evropskega denarja.
V začetku avgusta so v tej vladni službi na družbenih omrežjih objavili novico, da so v Bruselj v pregled poslali posodobljen osnutek Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 do 2027. V tem obdobju bo Sloveniji na voljo 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev. Slovenija pa bo k temu prispevala še 1,3 milijarde evrov iz državnega proračuna.
Golobova vlada zdaj spreminja že določene prioritete. Več denarja namerava preusmeriti na t. i. mehke vsebine, manj bo za infrastrukturo. Tako imenovane mehke projekte, kjer se denar izgublja v različnih študijah in podobo, smo v preteklosti, v času levih vlad, že poznali. Vse skupaj gre torej v smer delitve denarja “na lepe oči, našim” in manj denarja za razvoj.
Nova vlada bo predvidena evropska sredstva za občine znižala za več kot tretjino in jih preusmerila na projekte t. i. mehkih vsebin. vir
Vračamo se torej tja, kjer smo že bili, posledice takšnega ravnanja z denarjem pa že občutimo v razvratu, ki se že močno plazi po državi.
J. M.
