“Ravno ko je podjetništvo zaživelo, so davki višji in vračamo se v stare dneve strahu, kjer imajo tisti, ki ne prinašajo k skupnemu budžetu, najmočnejši glas. Tiste pa, ki pripomorejo k državni blagajni, se označuje za barabe,” je v včerajšnji oddaji Ena na ena z Urošem Slakom na POP TV povedal podjetnik Joc Pečečnik.
Dodal je, da je kapital zelo plašna ptica, vsi delajo internacionalno, selitev podjetij v tujino pa je nadvse enostavna. Če delo ne bo vrednota, ki bi jo zasledovali, prihodnosti kaže slabo. Strah ga je načina, na katerega nova vlada izraža svoj pogled na podjetništvo, na to, da ustvarjajo.
Pečečnik je je svoje podjetje Interblock, ki se ukvarja z izdelavo igralniških naprav, prodal družbi s sedežem na Kajmanskih otokih. Kupnine ni želel razkriti, neuradno naj bi šlo za 300 milijonov evrov. Dejal je, da prodaja ni bila težka in hkrati poudaril, da se večina zaposlenih zaveda, da gre za vrhunsko potezo. Celo življenje je živel s hipotekami, da je Interblock postalo globalno podjetje, ki obvladuje 62 odstotkov tovrstnega trga.
Pečečnik bo del kupnine dal na stran za družino, pripravljal je tudi sedem stebrov, ki bi jih investiral v Sloveniji, vendar pa je vedno manj prepričan, da bo to storil.
Pečečnik se je sicer strinjal, da je absolutno prav, da tisti z večjimi prihodki prispevajo več, vendar pa so tudi na tem področju določene omejitve.
“Če bi država skrbela, da bi bilo v Sloveniji 5 odstotkov takih ljudi, kot sem jaz, ki naredimo iz praktično nič nekaj stomilijonsko podjetje, potem bi bila naša država najbogatejša na svetu,” je poudaril.
Dodal je, da se vse prepogosto pojavlja pavšalno mnenje, da so podjetniki, kot je on, le bogataši, ki imajo denar, ki je padel z neba. Nihče pa ne vidi truda, ki ga podjetnik vloži v svoje delo in dodal, da v takem okolju lahko “državi pomaga samo še Bog”.
Za zaposlene v Interblocku bo sicer ustanovil poseben sklad, iz katerega bodo ti nato prejemali dividende. Zakaj jim denarja ne razdeli, kot je to za svoje zaposlene storil Ivo Boscarol, pa je Pečečnik odvrnil, da se mu to ne zdi ustrezna rešitev.
“Dajanje denarja zaposlenim se mi zdi popolnoma neprimerna rešitev, saj od vsakega zneska, ki ga namenim zaposlenim, država pobere 60 odstotkov,” dividende pa so obdavčene 25-odstotno.
M. D.
