Šarec priznal poraz in odstopil. Tako smo poročali pred dvema letoma, 27. januarja 2020. “Predsednik vlade Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. To se je zgodilo takoj potem, ko je svoj odstop podal finančni minister iz vrst Šarčeve stranke Andrej Bertoncelj.”
Takrat se je zdelo, da bomo volivci kmalu odšli na predčasne volitve. Takšen je bil Šarčev načrt, bil je bil prepričan, da je na višku svoje politične moči, pričakoval je, da bo “novi Drnovšek”, LDS, da bo pometel z majhnimi v KUL.
Na današnji dan pred dvema letoma je Šarec dejal: “S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ta hip ne morem izpolniti.” Pozval je k čim prejšnjim predčasnim volitvam in priznal, da vlada ni bila sposobna izvesti kakšnih korenitih ali strukturnih reform.
S tem so se uresničile nekatere napovedi, da vlada, ki jo je jeseni 2018 na silo in mimo volje državljanov prevzel na državni ravni politično neizkušeni Šarec, ne bo zdržala dolgo. Že od vsega začetka so vlado namreč pretresali različni odstopi, nesoglasja med koalicijskimi partnerji in izsiljevanje “nadkoalicijske” Levice.
“Na drugi strani se je pokazalo, da Šarec očitno ni profil politika, ki bi lahko uspešno ves mandat krmaril med različnimi čermi, ki jih nastavlja vsakodnevna politika,” smo zapisali 27. januarja 2020.
In dve leti pozneje?
Deli usodo novih Kučanovih obrazov. Ladja Marjana Šarca se dokončno potaplja. Glede na ankete in zadnja dogajanja je celo možno, da aprila, na rednih volitvah, ne bodo prišli v parlament ali pa bodo prag komaj prestopili.
Leta 2018 je LMŠ prejela nekaj več kot 12 odstotkov glasov, bili so drugi. Slavila je SDS, ki je zbrala toliko glasov kot LMŠ in SD skupaj. LMŠ je bila zmagovalka le v Šarčevem kamniškem okolju.
M. D.
