Ministri za notranje zadeve držav članic EU so v četrtek soglasno podprli predlog sklepov Sveta EU o pripravljenosti Hrvaške za vstop v schengensko območje.
Predsedujoči Svetu EU za notranje zadeve, slovenski minister Aleš Hojs, je ob tem povedal: “Današnja soglasna podpora je med pomembnimi dosežki slovenskega predsedstva Svetu EU na področju notranjih zadev.”
Povedal je, da je slovenska ekipa med predsedovanjem intenzivno usklajevala stališče Sveta, s katerim je bilo v četrtek nato izraženo priznanje naši sosednji in partnerski državi Hrvaški, da je pripravljena za vstop v schengensko območje.
Odločitev je prvi formalni korak v smeri končne odločitve Sveta o širitvi schengenskega območja.
O migracijah in grožnjah
Na dnevnem redu zadnjega rednega zasedanja Sveta EU za notranje zadeve pod Hojsovim vodstvom je bila tudi razprava o migracijah v povezavi s hibridnimi grožnjami in tihotapljenjem migrantov na zunanji meji EU z Belorusijo.
EU se namreč že več let sooča s povečanimi migracijskimi tokovi na zunanjih mejah. Ta pojav je nedavno dosegel novo razsežnost z beloruskim hibridnim napadom na EU in z izrabo migrantov v politične namene. Hkrati pa ni možno zanemariti drugih migracijskih izzivov na zunanjih mejah, zlasti v Sredozemlju.
Migracijski tokovi iz Belorusije manjši, pritisk na meje EU še vedno velik
Hojs je še povedal: “S skupnimi prizadevanji EU so se migracijski tokovi iz Belorusije zmanjšali, a je pritisk na meje EU kljub temu še vedno velik. Prav tako pa potrebujemo skupen odgovor na preprečevanje stalnega porasta nedovoljenega gibanja znotraj EU, tako imenovanih sekundarnih migracij.”
Razprava je pokazala, s kako različnimi migracijskimi razmerami se srečujemo v EU.
Ministri so poudarili, da jih je treba obravnavati enakovredno in pozvali k bolj strateškemu in odločnemu pristopu na zunanji dimenziji, pri čemer bi morala EU razviti močna partnerstva s tretjimi državami, s čimer bodo preprečili odhode iz izvornih, tretjih držav.
Hojs ob tem meni: “Pomembne so informacijske kampanje in aktivnosti na socialnih omrežjih, kar bi lahko pripomoglo k preprečevanju nezakonitih migracij v EU.”
Ministri so se zavzeli tudi za učinkovito varovanje zunanje meje z močno vlogo agencij EU, upoštevajoč specifične razmere posameznih držav. Prav tako so pozvali k nadaljnjim pogajanjem o paktu o migracijah in azilu, ki mora učinkovito obravnavati pereč problem sekundarnih migracij.
Predvsem učinkovita in skupna politika vračanja je namreč eden ključnih stebrov migracijske politike. Minister Aleš Hojs je povedal, da po njegovem občutku med državami članicami ni več tako očitnega razdora in da so ministri v času slovenskega predsedovanja Svetu EU pokazali voljo, da poiščejo enotno in vzdržno rešitev, da bodo postopoma napredovali pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu.
Zahvaljujoč Sloveniji danes ne doživljamo večjega migracijskega pritiska iz Afganistana
Hojs je na kratko povzel tudi ključne dosežke predsedstva na področju notranjih zadev, pri čemer je še zlasti poudaril pomen skupne izjave notranjih ministrov o razmerah v Afganistanu, ki jo je slovensko predsedstvo uskladilo ob sklicu izrednega zasedanja notranjih ministrov avgusta letos.
“Gre za izjavo, ki je po dolgem obdobju poenotila stališče Sveta na področju migracij. Menim, da tudi zaradi tega odločnega in enotnega glasu EU danes ne doživljamo večjega migracijskega pritiska iz Afganistana, o katerem se je govorilo pred tem zasedanjem,” je dejal Hojs.
Več o tem lahko preberete na povezavi: gov.si
A. L.
