Slovensko prebivalstvo je eno najstarejših na svetu. To pomeni, da čedalje več ljudi potrebuje pomoč, tako zdravstveno, kot pomoč pri vsakdanjem življenju. Zakon določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih.
Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek.
Epidemija korona virusa je pokazala vse slabosti institucionalnega varstva, v katerega se je v preteklih letih premalo vlagalo, čeprav je bilo sredstev na postavkah za socialno skrbstvo veliko.
So ga pa očitno leve socialne vlade namenjale za druge stvari, namesto za naše starejše in pomoči potrebne.
V Sloveniji je delna ureditev na področju dolgotrajne oskrbe nepregledna, pravice urejajo različni predpisi, obstajajo različne vstopne točke in različni postopki ocenjevanja potreb.
Z novim zakonom se bo to poenotilo
Določa se enotna vstopna točka, to je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki oceni upravičenost do dolgotrajne oskrbe in izda odločbo o odobritvi dolgotrajne oskrbe. Najvišji delež dolgotrajne oskrbe je še vedno formalna oskrba v instituciji, ki temelji predvsem na tako imenovanem zdravstvenem modelu in ni dovolj prilagojena posamezniku. Poleg tega se dostop do storitev razlikuje po regijah in med urbanim ter podeželskim okoljem, kar velja zlasti za storitve v skupnosti in na domu.
Ideja je, da starejši čim dlje ostanejo doma in se jim tam omogoči kakovostno bivanje in nudi pomoč, ki jo potrebujejo.
Dolgotrajna oskrba predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Kaj je zapisano v 14. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer so opredeljene storitve dolgotrajne oskrbe, in sicer:
1. Pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, kot so prehranjevanje pri pitju in hranjenju, osebni higieni, oblačenju, gibanju.
2. Pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, kot je pomoč pri gospodinjskih opravilih, pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, pripravi in postrežbi obrokov.
3. Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, kot je spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, spremljanje zdravstvenega stanja, priprava in nadzor nad jemanjem zdravil.
4. Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, kot so storitve namenjene krepitvi in ohranjanju funkcionalnih sposobnosti, svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja, storitve postdiagnostične podpore osebam s težavami v telesnem in duševnem zdravju.
Predvidena je tudi e-oskrba, katere storitve obsegajo zlasti pripomočke in storitve informacijsko komunikacijske tehnologije in storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju.
Izvajalci dolgotrajne oskrbe so:
• javni zavodi; ki te storitve s svojim kadrom in kapacitetami opravljajo že sedaj – npr. domovi starejših občanov, predvideva pa se še negovalne domove in druge ustanove;
• druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost;
• nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki opravljajo dolgotrajno oskrbo v obliki bivalnih enot.
Posebna, nova oblika opravljanja dolgotrajne oskrbe na domu je oskrbovalec družinskega člana, ki bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek, v višini 1,2-kratnik minimalne plače, kar mu bo nakazoval ZZZS. Ta institut bo uveden v letu 2024. Enako bo v letu 2024 uveden denarni dodatek, ki nadomešča dodatek za pomoč in postrežbo.
Vsi, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo, bodo morali opraviti posebna izobraževanja (30 ur in 20 ur obnovitvenega usposabljanja), v kolikor se za to niso šolali.
Že sedaj in tudi v prihodnje pa bodo dolgotrajno oskrbo izvajali posamezniki z različnimi profili, od socialnih delavcev, socialnih gerontologov, medicinskega osebja …
V zakon so vključili tudi prostovoljce Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki že sedaj pomagajo starejšim v okviru projekta Starejši za starejše. Tudi ti bodo morali opraviti obvezno usposabljanje.
Za vsakega prejemnika dolgotrajne oskrbe bo zadolžen koordinator dolgotrajne oskrbe, ki bo pripravil izvedbeni načrt, nadzoroval in evalviral izvajanje.
Izvajalci dolgotrajne oskrbe (DO) po novem zakonu so:
• izvajalci DO na domu, poznamo pomoč na domu, novo obliko oskrbovanec družinskega člana in ostalo;
• bivalne skupine (zdravstvene storitve se zagotavljajo v okviru patronažne službe);
• oskrbni domovi, to so današnji domovi starejših občanov (zagotavljajo se tudi zdravstvene storitve, zdravstvena nega, fizioterapija in delovna terapija);
• negovalni domovi (za upravičence s kompleksnimi potrebami).
Vse obstoječe oblike (DSO, patronažna služba, pomoč na domu) ostajajo, se pa vključujejo v enoten sistem.
Jasno se ločuje nastanitveni del od storitev dolgotrajne oskrbe in zdravstvenih storitev. Na podlagi pripomb ZPS je bil zakon nomotehnično izboljšan, nekateri izrazi in oblike bolj natančno opredeljeni, podaljšan pa je bil tudi rok uveljavitve, da lahko ZZZS zagotovi vse potrebno za nemoteno izvajanje.
Za skeptike
Dokler v letu 2025 ne bo uveljavljen Zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, bo razliko od obstoječih virov sredstev in potrebnih sredstev pokrival državni proračun. Stroški dolgotrajne oskrbe se namreč iz proračuna pokrivajo tudi v drugih državah. To ni nič novega.
Zadnji uradni podatki Statističnega urada RS za leto 2018 kažejo, da se je za področje dolgotrajne oskrbe namenilo 547 milijonov evrov, kar je 5,1 % več kot leta 2017. Glavni vir financiranja obstoječe ureditve dolgotrajne oskrbe so javni viri. Sicer pa je v zadnjih letih mogoče opaziti naraščanje deleža financiranja iz zasebnih virov na račun zmanjševanja deleža financiranja iz javnih virov.
Vzpostavitev enotnega sistema
Vzpostavitev enotnega sistema dolgotrajne oskrbe pomeni zmanjšanje administrativnih ovir za upravičence in za izvajalce. Centralizacija informacij s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe omogoča manjšo obremenitev zavarovanih oseb ter enostavnejše in hitrejše postopke za uveljavljanje pravic in hitrejši dostop do podatkov za celostno obravnavo osebe, upravičene do dolgotrajne oskrbe.
Z uvedbo enotne dokumentacije oziroma spremljanjem celotnega procesa dolgotrajne oskrbe, ki bo elektronsko podprt, se bo zmanjšala (časovna) administrativna obremenitev zaposlenih, posledično se bo lahko več časa namenilo za neposredno delo z uporabniki.
V koalicijskih strankah SDS, SMC in NSi so zadovoljni, da je Vlada pod vodstvom Janeza Janše po 20 letih neuspešnih poskusov pripravila Zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon so podprli tudi poslanci iz strank DeSUS, SNS in poslanca narodnosti.
Poslanci iz vrst KUL (SD, LMŠ, Levica, SAB in nepovezani poslanci) pa so vsi po vrsti glasovali proti. Glasovanje je dostopno na povezavi: moja-dolenjska.si
M. D.
