Prihranki slovenskih gospodinjstev so se lani in v letošnjem letu izrazito povečali. Slovenska gospodinjstva so v letu 2020 privarčevala povprečno višji delež razpoložljivega dohodka kot gospodinjstvo v evrskem območju in Evropski uniji.
Finančna sredstva gospodinjstev (gotovina in vloge, delnice in drugo) so konec leta 2020 znašala 63 milijard evrov ali 134,3 % bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi z letom 2019 so se povečala za 9 % ali za 5,2 milijarde evrov.
Ob koncu leta 2020 smo imeli v bankah okoli 19 milijard evrov prihrankov v obliki vpoglednih vlog, konec septembra 2021 je bilo teh že okoli 24 milijard evrov, kar je ob dobrih 2,1 milijona prebivalcev povprečno okoli 11.400 evrov na vsakega.
Slovenski državljani imamo hkrati okoli 4 milijarde evrov v vzajemnih skladih, v nepremičninah pa še okoli 100 milijard evrov. V letu dni so se vloge prebivalstva povečale za desetino, premoženje v skladih pa za tretjino.
Slovenija se po stopnji varčevanja uvršča na četrto mesto med državami EU. Večje prihranke imajo samo še prebivalci Nizozemske, Luksemburga in Nemčija.
Lani so se najbolj povečale vpogledne vloge, to so zneski, ki jih lahko kadarkoli dvignemo iz bančnih računov in niso vezani v nobeni obliki. Vpoglede vloge so se leta 2020 glede na leto 2019 povečale za rekordnih 2,7 milijarde evra in so ob koncu leta 2020 znašale 19 milijard EUR ali 30 odstotkov vseh finančnih sredstev (40,4 % BDP).
Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2020 privarčevala največ doslej, stopnja varčevanja je bila rekordno visoka in je znašala 22,6 odstotka, kar pomeni, da smo privarčevali več kot petino vseh prejetih prihodkov. Povprečje privarčevanih prihodkov v letih 2008 do 2020 je bilo 13,4 odstotka.
Iz preglednice Evropskega statističnega urada je razvidno, da se Slovenija z 22,6 % varčevanja uvršča na 4. mesto, za Nizozemsko (stopnja je bila 24 %), Nemčijo in Luksemburgom. Najmanj privarčujejo na Slovaškem (10,9 %). Povprečje v EU je 18,7 %, v državah z evrom pa 19,5 %.
Pomembno je tudi, da se v letu 2020 zadolženost slovenskih gospodinjstev v primerjavi z letom 2019 ni bistveno spremenila. Gospodinjstva niso prekomerno zadolžena.
Skoraj polovica finančnih sredstev v vlogah na vpogled ali vezanih vlogah
Struktura finančnih sredstev nadalje razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji ostajajo pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju, saj varna in likvidna sredstva, kakršna so gotovina in vloge, še vedno sestavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Deleži bolj tveganih naložb, kot so na primer investicijski skladi, vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki.
Vir: SURS
J. M.
