V vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč ob 12. obletnici vstopa v grobišče v Hudi jami ocenjujejo, da je odkritje žrtev izvensodnih pobojev med in po drugi svetovni vojni v politiki naletelo na mešane odzive. V tem času se je, ugotavljajo, marsikaj spremenilo. Delo komisije, ki je lani zaradi epidemije zastalo, zdaj nadaljujejo.
Prva reakcija politikov iz vrst takratne vladajoče politike je po besedah predsednika komisije dr. Jožeta Dežmana bila, kako zapreti rov za javnost in preprečiti izkop žrtev.
Prav ob izkopu posmrtnih ostankov vseh žrtev iz rova svete Barbare v Hudi jami in njihovem pogrebu pa se je pokazalo, da pravice do groba ne priznavajo “tisti deli slovenske politike in javnosti, ki ohranjajo izročila mitov in tabujev titoističnega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil”.
Vseeno je pritisk javnosti, zgrožene zaradi stanja posmrtnih ostankov v plastičnih zabojih, ki se je skozi leta stopnjeval, pripeljal do tega, da se je izkop posmrtnih ostankov v rovu svete Barbare vseeno nadaljeval pripomogel, da so z izkopom nadaljevali.
Tako je bilo izkopanih in na konec oktobra 2016 na pokopališču Dobrava v Mariboru pokopanih 1410 žrtev iz Hude jame.
Komisija trenutno pripravlja peto poročilo. V njem bodo po besedah Dežmana predstavljeni izkopi posmrtnih ostankov umorjenih iz Brezna 3 pri pokopališču partizanske bolnišnice Stari log v Kočevskem rogu, v delu protitankovskega jarka pri Mostecu pri Brežicah ter v Mihčevem in Koščevem breznu v okolici Ljubljane.
Dr. Dežman je tudi prepričan, da bo uresničevanje letošnjega programa komisije, ki ga je vlada sprejela v začetku februarja, pomemben prispevek k praznovanju 30-letnice Slovenije in pomembno sporočilo Slovenije pred in med predsedovanjem Svetu EU.
M. D.
