V bližnji prihodnosti ne bo svetovni problem številka ena pomanjkanje fosilnih goriv. Kot se že zdaj nakazuje, bo največji problem pomanjkanje pitne vode. Očitno pa se s tem problemom ne bodo srečevali v Občini Žužemberk, saj naj bi si z izgradnjo t. i. suhokranjskega vodovoda zagotovili dovolj kvalitetne vode za kar nekaj prihodnjih generacij.
Da pa po izgradnji vodovoda le ne bo vse tako, kot so si predstavljali nekateri, naj bi se pokazalo na zadnji seji Občinskega sveta Občine Žužemberk, ki je bila v četrtek, 15. junija 2017.
Kot točki dnevnega reda sta bili v obravnavi tudi poslovno poročilo z revizorjevim mnenjem Komunale Novo mesto za leto 2016 in poslovni plan Komunale Novo mesto za leto 2017. Za poslovno poročilo bi lahko rekli, nič novega. Če so vodne izgube na vodovodnem omrežju v Občini Žužemberk v letih od 2003 do leta 2012 znašale od 38,31 % do 50,39 %, je bilo stanje v letu 2016 skoraj identično. Vodnih izgub v Občini Žužemberk je bilo to leto za 44,23 % vse načrpane vode, ki je zaradi okvar na vodovodnem omrežju dobesedno stekla v zemljo. Za vso načrpano vodo je Občina Žužemberk Komunali Grosuplje, ki upravlja z vodnim zajetjem Globočec, plačala 91.557 evrov. In če je od tega zneska v letu 2016 kar 44,23 % načrpane vode steklo v zemljo, to pomeni, da je v zemljo v prenesenem pomenu odteklo kar 40.495 evrov.
Komunala NM: v Križih ni bilo vodovodnih izgub
Občina Žužemberk pa v tem času ni sedela križem rok in je z željo, da si zagotovi lastni vir vode, zgradila črpališče in vodohran Križi, iz katerega naj bi z vodo oskrbovali del prebivalcev občine. Pa ni bilo čisto tako. Na vprašanja nekdanje skupine svetnikov glede načrpane in prodane vode iz črpališča Križi, so jim s Komunale Novo mesto odgovorili, da so od leta 2009 do 2011 tam načrpali 26.197 m3 vode, da je bilo v tem obdobju prodanih 9.391 m3 vode, da je bilo prepeljanih 6.454 m3 vode (po vsej verjetnosti je to voda, ki jo gasilci v času pomanjkanja vode vozijo občanom na območja, kjer še nimajo vodovoda) in da na vodovodnem omrežju v Križih ni bilo vodovodnih izgub.
Neznano kam 10.352 m3 vode
Če po navedbah Komunale Novo mesto na vodovodnem omrežju v Križih ni bilo vodovodnih izgub, čisto naveden matematični račun seštevanja in odštevanja pokaže, da je neznano kam od leta 2009 do 2011 odteklo ali nepojasnjeno v neznano izginilo kar 10.352 m3 vode. Če iz zajetja Globočec že ves čas voda odteka v zemljo, je tista iz Križev očitno dobila »noge«. Vprašanje je le, za kakšno ceno ter kdo in komu jo je prodal oz. odpeljal.
Stroški za vodo bodo višji za kar 89,42 %
Gradnja suhokranjskega vodovoda je v polnem teku, voda v žužemberško občino pa ne bo več pritekla iz vodnega zajetja Globočec, ampak jo bo dobivala iz kočevske občine. Ta naj bi bila celo dražja kot tista iz Globočca. Trenutno je cena vode v Občini Žužemberk 1,1361 EUR/m3, izdelovalec investicijskega programa za t. i. suhokranjski vodovod pa je na podlagi vrednosti investicije v žužemberški občini izračunal, da naj bi bila cena vode v Občini Žužemberk po zaključku gradnje kar 2,093 EUR/m3, oz. njena cena bo višja od sedanje za 99,3 %. Stroški za vodo se bodo zaradi tega na družino na letni ravni iz sedanjih 138,25 EUR povišali na 261,88 EUR ali za 89,42 %, kar bo po njegovih besedah izdelovalca projektne dokumentacije lahko vplivalo na ekonomski in socialni vidik za prebivalce z nižjimi dohodki. Sklep o potrditvi IP – investicijskega programa št. 354-6/2008, z dne 21. 10. 2015, je na podlagi Sklepa o pooblastilu za potrjevanje investicijskih dokumentov (številka 032-39/2008-1, z dne 23. 9. 2008), podpisal župan Franc Škufca.
Očitno so ti javno dostopni podatki prižgali rdečo luč tudi pri odgovornih na Občini Žužemberk. Na zadnji seji Občinskega sveta je bil ob prisotnosti direktorja Komunale Novo mesto podan in sprejet sklep, da mora Komunala Novo mesto narediti vse, da bi bila cena vode v vseh osmih občinah, v katerih to podjetje upravlja z vodovodom (MO Novo mesto, Občina Dolenjske Toplice, Občina Mirna Peč, Občina Straža, Občina Šentjernej, Občina Škocjan, Občina Šmarješke toplice in Občina Žužemberk), ENAKA.
Cene vode v teh osmih občinah na dan 1. 3. 2016 pa so naslednje:
- Mestna občina Novo mesto 0,5223 EUR/m3 (subvencija 0)
- Občina Šentjernej 0,6404 EUR/m3 (subvencija 0)
- Občina Škocjan 0,8506 EUR/m3 (subvencija 15,07%)
- Občina Mirna Peč 0,7758 EUR/m3 (subvencija 45,74%)
- Občina Dolenjske Toplice 0,7866 EUR/m3 (subvencija 3,62%)
- Občina Straža 0,7660 EUR/m3 (subvencija 7,15%)
- Občina Šmarješke Toplice 0,6794 EUR/m3 (subvencija 26,14%)
Na spletni strani Komunale Novo mesto pa ob teh cenah najdemo še pripis za Občino Žužemberk: “Občina subvencionira ceno za gospodinjstva in uporabnike z neprofitno dejavnostjo v višini 33,57 % (do zgraditve suhokranjskega vodvoda, ki bo bistveno vplival na ceno vode, tudi za ostale uporebnike).”
V šestih od navedenih osmih občin so bili v letu 2016 pri izvajanju komunalne dejavnosti ustvarjeni dobički, razen v Občini Žužemberk in Občini Dolenjske Toplice, kjer se je v letu 2016 poslovalo z izgubo (v Občini Žužemberk za 8.609 evrov), ki ju bosta morali občini pokriti sami.
Na podlagi zapisanega bi lahko sklepali, da je iluzorno pričakovati, da bi ostalih sedem občin pristalo na to, da bi bila cena vode v vseh teh osmih občinah enaka in s tem pri njih dražja od sedanje in da bi na ta način solidarnostno pokrivale visoko ceno vode v Občini Žužemberk kot posledico drage gradnje t. i. suhokranjskega vodovoda, ki bi ga bilo po mnenju strokovnjakov možno zgraditi za pol nižjo ceno, kar bi posledično pomenilo tudi pol nižjo ceno vode za občane.
Po izgradnji bo to samostojni vodovod
To pa pravzaprav niti ne bi bilo možno. Odgovorni na občini se očitno ne zavedajo, da bo po izgradnji t. i. suhokranjski vodovod, samostojni vodovod, ki ne bo imel nobene povezave z vodovodi v ostalih petih občinah pod okriljem Komunale Novo mesto in tudi cena vode, ki bo pritekla iz Kočevja, naj bi bila dražja, kot je cena vode v omrežjih, ki se napajajo iz vodnih virov, ki jih na območjih teh občin upravlja Komunala Novo mesto.
Tako imenovani suhokranjski vodovod bodo upravljala tri komunalna podjetja in če bi na Občini Žužemberk pozorno prebrali pogodbo o izvedbi projekta »Oskrba s pitno vodo Suhe krajine«, ki jo je žužemberški župan v imenu vseh petih občin partneric slavnostno podpisal ob prisotnosti ministrice za okolje in prostor, 16. 7. 2016, bi lahko ugotovili, da tudi po tej pogodbi ni nikjer predvideno, da bo cena vode po zaključku gradnje v Občini Kočevje, Občini Dobrepolje, Občini Dolenjske Toplice, Občini Mirna Peč in Občini Žužemberk, ENAKA, nihče od županov pa noče povedati, kakšna ta cena bo.
Občinski svet Občine Žužemberk že ima izkušnje s sprejemanjem podobnih sklepov ob obravnavi poslovnega plana Komunale Novo mesto in to iz leta 2001, ko je ta na predlog enega od svetnikov, na 17. seji, dne 12. 3. 2001, sprejel sklep, da JP Komunala Novo mesto ugotavlja rezultat poslovanja za vsako občino posebej in v skladu z RSS 35 po posameznih dejavnostih znotraj občine.
Pravijo, da se zarečenega kruha največ poje in kot kaže ga je in ga bo pojedla tudi Občina Žužemberk. Če se je v prvih letih enaindvajsetega stoletja poslovni izid JP Komunale Novo mesto ugotavljal na ravni vseh osmih občin skupaj, se je po zahtevi žužemberške občine po ugotavljanju rezultatov poslovanja za vsako občino posebej izkazalo, da ima največjo izgubo med vsemi občinami prav Občina Žužemberk. Medtem, ko je v letu 2016 v šestih občinah Komunala Novo mesto poslovala z dobičkom in se ta dobiček skupaj z obračunano najemnino v teh občinah namenja za vzdrževanje, obnovo in gradnjo nove komunalne infrastrukture v teh občinah, bo morala Občina Žužemberk za leto 2016 pokriti negativno poslovanje iz naslova najemnine in dodatno še iz lastnega proračuna.
Zbor občanov v Ajdovcu
Pred kratkim je bil v Ajdovcu zbor občanov, na katerem so predstavniki Občine Žužemberk in Komunale Novo mesto tamkajšnje občane seznanili s potekom gradnje t. i. suhokranjskega vodovoda. Ob priključitvi na vodovod naj bi občani za vsak objekt, ki ga bodo priključili na vodovodno omrežje, plačali 900 evrov priključnine in komunalni prispevek. Mnogi zdaj razmišljajo, da se zaradi visoke cene ne bodo priključili na vodovod, ker imajo lastni vir vode iz kapnic, ki so si jih sami zgradili. Pa temu le ne bo tako. Na podlagi občinskega odloka bodo morali brez izjem na vodovod priključiti vse stanovanjske stavbe, ki bodo imele to možnost ter poleg priključnine plačati tudi komunalni prispevek, kar bo zlasti med starejšimi prebivalci z nizkimi pokojninami in tistimi z nižjimi dohodki ter brezposelnimi, predstavljalo velik problem, kljub možnosti plačila na šest obrokov.
Ob tem pa ne gre pozabiti, da priključitvi na vodovod sledijo še položnice za porabljeno vodo iz vodovoda skupaj z vsemi ostalimi dajatvami, ki temu sledijo. Kot vse kaže, bodo občani Občine Žužemberk v prihodnje pili eno najdražjih, če ne najdražjo vodo v Sloveniji.
V povprečju v Sloveniji stane m3 vode 0,5 EUR, v Občini Žužemberk pa naj bi po zaključku gradnje t. i. suhokranjskega vodovoda stal kar 2,093 EUR. Ta pa bi bila na koncu lahko celo še višja. Tega občanom vse do danes javno ni povedal še nihče.
Potrdilo o prevzemu vodovoda mora občina pridobiti najkasneje 27. 12. 2018 (zaključek gradnje), potrdilo o izvedbi mora pridobiti najkasneje do 27. 12. 2019 (leto poskusnega obratovanja), občine pa morajo Ministrstvu za okolje in prostor najkasneje do 31. 3. 2020 posredovati skupno poročilo na ravni operacije in to na podlagi plačane realizacije, katere financiranje mora biti zaključeno v letu 2019.
(Informacije so javnega značaja, potrebne dokumente za prispevek hranimo v uredništvu.)
T. H.
