Center za socialno delo (CSD) Novo mesto nima podatkov o socialnem stanju v sedmih dolenjskih občinah, poročila o tem namreč ni. Hkrati pa del tega javnega zavoda posluje v najetih prostorih, kar je očitno tako zelo modno pri nekaterih. Zasebnemu podjetju so namreč od decembra 2008 do zdaj plačali 270.010,90 evra najemnine. Ne samo, da bi lahko za to kupili lastno stavbo, to je tudi okrog 1.000 socialnih pomoči ali približno 250 mesečnih plač.
Ob tem, ko direktor jamra, da so kadrovsko podhranjeni in da je socialna stiska prebivalstva čedalje težja (to je tudi vse, kar izvemo iz njegovega poročila), bi bil prihranek 270 tisoč evrov pomembna pridobitev.
CSD Novo mesto deluje na 1.015,80 kvadratnega metra poslovne površine, vsak od približno 41 sodelavcev ima na voljo površino garsonjere (okrog 25 kvadratnih metrov). Od tega imajo v najemu imajo 265,80 kvadratnega metra površin, glede na prej omenjen standard je to za približno 10 zaposlenih in za kar mesečno zasebniku plačujejo po 3.721 evrov najemnine (372 evrov za vsakega). Toliko pa je najemnina v Novem mestu že za konkretno stanovanje.
Podatke smo sicer želeli pridobiti o tem, kakšno je socialno stanje prebivalstva na Dolenjskem. Za to smo najprej zaprosili Center za socialno delo (CSD) Novo mesto, ki ga vodi Alojz Simončič. Odziva kljub posredovanju nismo prejeli. Zato smo se obrnili na resorno ministrstvo, to je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Preusmerili so nas na CSD Novo mesto, dodatno pa nas napotili še na podatke, ki jih javno objavlja Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Vendar pa smo tam ugotovili, da so v poročilu objavljeni večinoma le finančni podatki o poslovanju CSD, socialni problematiki je namenjen stavek ali dva. Ministrstvu smo to tudi sporočili, odgovora nismo več prejeli. Socialna problematika na Dolenjskem je torej tabu tema, kot izgleda.
CSD pokriva 7 dolenjskih občin, ima dva naslova – v NM
Iz podatkov, ki so objavljeni, pa smo ugotovili, da CSD Novo mesto pokriva 7 dolenjskih občin: Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice, Mirna Peč, Straža, Dolenjske Toplice in Žužemberk. Skupno 63.117 prebivalcev. In deluje na dveh naslovih: Resslova ul. 7b in Resslova ul. 5, oba v Novem mestu (NM). Na Resslovi 7b je 750 kvadratnih metrov površin, ki so v lasti ministrstva oz. države, na Resslovi 5 (na sliki) pa je 265,80 kvadratnega metra površin, ki jih imajo v najemu, za kvadratni meter pa plačajo 14 evrov najemnine. Prostori so v lasti podjetja Transport Judež, d. o. o., ki ima tem naslovu tudi sedež podjetja, večinski lastnik pa ima naslov v Izoli.
Jamranje o lastnih tegobah
Poleg splošnih ciljev je možno še prebrati, da so “pri izvajanju programa dela zaradi kadrovske podhranjenosti nastopile težave predvsem zaradi količine in zahtevnosti primerov”. Navajajo sicer še, da so stiske ljudi vsak dan večje. Delovanje zavoda pa se “tako na področju ažurne pomoči reševanja stisk ljudi, tako po številu kot tudi po teži, zmanjšuje in se postavlja vprašanje, koliko časa to še vzdrži”. “Razlog je premajhno število zaposlenih in neustrezna kadrovska struktura.”
V nadaljevanju so opisovali zgolj sebe in svoje poslovanje, poslovali da “so maksimalno racionalno, v skladu s predpisi in namensko rabo denarja”. V letu 2016 so “revidirali tudi ocenjevanje in napredovanje delavcev”. Najpomembnejša stvar očitno. “Zastavljeni cilji so bili realizirani v okviru možnega.” Potožili so še, da bi bilo treba sistematizirati in zaposliti” še koordinatorja. “Zaradi hudega tempa dela in povečanja pritiska uporabnikov bi potrebovali dodatne pomoči, predvsem nekaterih profilov, ki jih pogrešamo”. Direktor “v mislih psihologa in pravnika”, je še zapisano. In za konec: “Zaradi tradicionalne kadrovske podhranjenosti, tako po številu zaposlenih kot tudi strukturi, so prikrajšani uporabniki, zaposleni pa vedno bolj obremenjeni in izgoreli, kar je slaba popotnica za nadaljnje delo in za socialno državo”. Tako, zdaj vemo, kaj tare direktorja.
Še nekaj o finančnih podatkih zavoda
V nadaljevanju je potem računovodsko poročilo, tako kot smo tega navajeni in temu ne bomo namenjali večje pozornosti. Večjih težav pri poslovanju in likvidnosti nimajo. V letu 2016 so poslovali s presežkom (razlika med prihodki in odhodki) v višini 1.658 evrov, za nabave osnovnih sredstev pa jim je ostalo vsega 135 evrov.
Prihodki CSD so bili sicer 1,295 milijona evrov in odhodkov 1,293 milijona evrov. Večino, 1,084 milijona evrov so porabili za plače (83,84 odstotka vseh). Povprečno so imeli 41,27 zaposlenega, v letu 2016 so dodatno zaposlili dva pripravnika. Stroški plač pa so se povečali za 5,73 odstotka. Kot razlog so navedli napredovanja nekaterih zaposlenih. Povprečna bruto plača je bila 1.731 evra. Financiranje pa je potekalo iz proračunskih sredstev. In to je to.
Kaj pa socialna problematika na območju, ki ga pokrivajo? O tem nikjer nič. Ne tu, ne tam!
Pomembno, da je “najemnina”
Ker ni nikjer nobenih ostalih podatkov, smo si nato pomagali s tistimi, ki so nam javno dostopni. To pa je najemnina za poslovne prostore, kar je za proračunske porabnike že tako “šlager sezone”. Za Novo mesto vemo za vsaj nekaj teh, ki delujejo v najetih prostorih, prispevek o tem bomo objavili v naslednjih dneh. Kaj pa CSD Novo mesto?
V najemu ima poslovne prostore od podjetja Transportne storitve Judež, d. o. o. Do zdaj so jim plačali 270.010,90 evra najemnine.
Podatki kažejo, da je bilo doslej 72 nakazil, začelo se je decembra 2008, ko so nakazali 8.688 evrov.. Redni mesečni zneski so sicer po 3.721,20 evra. Občasno očitno plačajo za dva meseca skupaj.
Kaj bi lahko naredili za 270.010,90 evra in kako bi šele potem jamrali?
Za skupno 270.010,90 evra pa bi CSD Novo mesto v dobrih 8 letih lahko zgradil že poslovno stavbo. Navsezadnje plačujejo toliko najemnine za 264 kvadratnih metrov površin, kar je površina manjše stanovanjske hiše. Lahko bi jih takšno poslovno površino tudi kupili. Tudi s posojilo ali na lizing. V 8 letih bi to že poplačali in danes bi bile te površine njihova last. Bolj natančno: last vseh davkoplačevalcev. Ampak, kako bi šele potem direktor jamral in stokal? Zanimivo je sicer, da mu plačilo najemnine ne predstavlja nobenih težav. Bi bilo enako, če bi to plačeval iz lastnega žepa? Ali pa tudi najemnino obravnava tako kot socialno problematiko na področju, ki ga CSD Novo mesto pokriva? Kot nekaj, kar ne obstaja in očitno zanj ni noben poseben problem, sicer bi stvarema (socialni problematiki in najemnini) v poslovnem poročilu za leto 2016 namenil bistveno več pozornosti.
Šentjernejčan Alojz Simončič je direktor CSD Novo mesto že najmanj od leta 1991, zdajšnji mandat mu poteče avgusta 2018.
Podatki o izplačilih najemnine zasebnemu podjetju so vidni tukaj.
T. H.
