Na Hrvaškem je še vedno več deset tisoč slovenskih turistov, po nekaterih ocenah celo okoli 80.000. Glede na to, da je slovenska vlada zaradi izredno poslabšane epidemiološke slike Hrvaško v petek uvrstila na rdeči seznam, bo odslej za vse, ki se bodo prestopili državno mejo, odrejena 14-dnevna karantena.
Top zaenkrat ne velja za tiste, ki so bili v sosednji državi na dopustu že pred uvrstitvijo Hrvaške na rdeči seznam, v Slovenijo pa se morajo vrniti do ponedeljka, do 23.59 ure. Mimogrede, ukrep ni neznanka, podobnega so že pred tem na primer sprejeli Avstrijci.
Po pozivu, naj se slovenski državljani, ki dopustujejo na Hrvaškem, čim prej vrnejo v Slovenijo, je bil pričakovan velik pritisk na slovenske meje. Vendar se to do sinoči ni zgodilo, mejni prehodi so praviloma prazni tudi danes zjutraj, večje čakalne vrste so le na Gorenjskem, za vstop v Avstrijo, kjer je na gorenjski avtocesti med Lescami in predorom Karavanke proti Avstriji zastoj dolg 9 kilometrov, čakalna doba je več kot 8 ur. Avstrija pa izvaja tudi močno poostreno kontrolo prometa.
Očitno je torej, da večina slovenskih državljanov na vrnitev v Slovenijo (nespametno) čaka na zadnje ure. Tako mejni policisti množično vračanje Slovencev pričakujejo danes in jutri. Vsem potnikom predlagajo, da se na pot pripravijo in izberejo mejne prehode, ki niso tako obremenjeni. Predlagajo jim še, da se na pot odpravijo čim prej, da se izognejo gneči, in da prispejo pravočasno, do ponedeljka do polnoči.
Komur se ne bo uspelo vrniti v državo jutri do 23.59 ure, bo prejel odločbo o 14-dnevni karanteni. To ni kar tako, za zaposlene je izredno pomembno z vidika nadomestila plače, ki ga v tem primeru za ta čas praviloma – ne bo dobil. To velja tudi za tiste, ki se bodo s Hrvaške, ki je na seznamu rdečih držav, vračali po tistem, ko so tja odpotovali že po uvrstitvi Hrvaške na rdeči seznam držav.
Nadomestila plač delavcev v karanteni od uveljavitve zadnjega protikoronskega zakona 11. julija vnovič krije država, pri tem pa je višina po novem odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. Zahtevki gredo prek Zavoda za zaposlovanje, ki je doslej prejel 1780 vlog delodajalcev za povračila nadomestil plače zaradi karantene za 3209 oseb.
Iz pojasnila Inšpektorata RS za delo, objavljenega ob uveljavitvi zakona, je razvidno naslednje: Če so bili že pred odhodom zaposlenega na Hrvaško ali v kakšno drugo državo na rdečem seznamu v veljavi predpisi, da mu bo ob povratku v Slovenijo odrejena karantena, potem praviloma ni upravičen do plačane odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj najverjetneje niso izpolnjeni vsi elementi za to. Takšen dogodek namreč ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti.
Zakon sicer določa izjeme, povezane z določenimi osebnimi okoliščinami, kot so smrt zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka, posvojenca, otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, staršev, zakonskega ali zunajzakonskega partnerja starša in posvojitelja, ter rojstvo otroka.
V teh primerih je zaposleni upravičen do nadomestila, kot je določeno za primer višje sile, torej v višini polovice plače, ki bi jo prejel, če bi delal, pri čemer pa znesek ne sme biti nižji od 70 odstotkov minimalne plače.
Ostala pravila za nadomestilo plače so naslednja:
Zaposleni, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo prejel, če bi delal, torej do 100 odstotkov povprečne mesečne plače za poln delovni čas.
Drugačna pa so pravila, ko gre za karantene, ki niso povezane z delom. Zaposleni, ki se odpravi v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu je ob povratku v Slovenijo odrejena karantena, in delavec, ki mora v karanteno zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela, imata tako pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov povprečne mesečne plače za poln delovni čas.
Glede na to, da je Slovenija Hrvaško umestila na seznam epidemiološko nevarnih držav, pa je posebej aktualno opozorilo, da se odsotnost delavca, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, presoja glede na pogoje, podane za nastanek višje sile.
V primeru vračanja po določenem roku za vračilo ali odhodu na Hrvaško po že sprejetem vladnem odloku o uvrstitvi te države na rdeči seznam, bo težko uveljavljati višjo silo. Izjeme so namreč natančno določene.
Dodajmo še, da v ostalih državah t. i. vpoklice naj se čim prej vrnejo, državljani praviloma dosledno upoštevajo. Primer za to je Avstrija.
C. R.
