Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podpredsednica vlade ter predsednica stranke DeSUS, je v zadnjem času deležna silovitih medijskih napadov, pri čemer ti ne izbirajo sredstev.
Pri tem gre za očitke o nekaj sto evrih, s katerimi naj bi ministrica domnevno odškodovala piranski občinski proračun in 30 do 40 evrov, kolikor naj bi se domnevno “okoristila” s tem, ko je ob koncu junija obiskala zadrugo Vina Kras ter jim tako pomagala pri promociji njihovih kraških vin. Občino Piran pa je obiskala na povabilo tamkajšnjega župana.
Zaradi tega Pivčevo medijsko brutalno mrcvarijo iz dneva v dan, s tem se ukvarja množica ljudi, vključena je celo Komisija za preprečevanje korupcije.
Končni cilj vsega tega je Pivčevo spraviti z mesta predsednice stranke DeSUS, s tem upajo, da se bi stranka poslovila tudi iz vlade, ta pa bi padla.
Dejstvo pa je, da bi bili v stranki DeSUS nori, če bi se odpovedali svoji predsednici, odrezali si bi vejo, na kateri sedijo. Zdajšnje vodstvo s Pivčevo na čelu namreč to stranko prvič doslej vodi na pot, vredne njenega imena.
Vlada namreč ustanavlja Demografski sklad, v katerega bo prenesen del državnega premoženja, s čimer bodo zagotovili stabilnost financiranja pokojninskih izdatkov, to je pokojnin. Ustanovitev sklada so načrtovale tudi prejšnje vlade, vendar do tega nikoli ni prišlo, saj se niso mogli poenotiti, katero skupno državno premoženje naj prenesejo vanj. Vmes so seveda velik del tega rajši prodali ali pa si ga olastninili tako ali drugače.
Ustanavljanje Demografskega sklada je torej ena od stvari, ki motijo tiste, ki želijo še naprej krmariti v kalnih vodah.
Druga stvar pa je razdelitev 10.500 milijonov evrov, ki jih je zdajšnji predsednik vlade Janez Janša za Slovenijo izpogajal v Bruslju, velik del tega denarja bo namenjen za okrevanje po epidemiji novega koronavirusa, večji del bo treba porabiti v naslednjih treh letih. Od tega bo kar 6600 milijonov evrov nepovratnega denarja. Česa takšnega Slovenija doslej še nikoli v svoji zgodovini ni bila deležna.
In tudi to je tisto, kar zelo moti tiste, ki si želijo ponovno zavihteti na oblast. Izpogajan bruseljski denar in razdelitev tega. Po njihovi meri, seveda!
Nadalje se z zdajšnjo vlado obetajo spremembe tudi pri ureditvi migrantske in azilne politike, ustrezna zakonodaja, ki jo pripravlja ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Aleša Hojsa, bo po napovedih sprejeta do konca tega leta.
Dogaja se tudi na področju pregona težjih oblik organiziranega kriminala. Slednje je povezano tudi z nekaterimi kadrovskimi menjavami v Policiji, med drugim tudi na vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Tudi to so stvari, ki določene “bolijo”, zato tolikšno vpitje tudi o tem.
V zadnjih dneh pa smo bili priča tudi objavi Tanje Fajon, vršilke dolžnosti predsednice stranke SD, da se je sestala z iranskim veleposlanikom v Sloveniji. Ta objava za slovenske državljane ni imela večje vrednosti, Fajonova je to nedvomno javno obelodanila za neke druge potrebe. Ob tem pa ni pojasnila, ali se je z iranskim diplomatom v Sloveniji pogovarjala tudi o pranju iranskega denarja v Novi Ljubljanski banki (NLB).
Dejstvo je namreč, da je bilo v NLB od decembra 2008 do 2010 opranih okoli 1000 milijonov evrov denarja sumljivega iranskega izvora, in to v času, ko so za Iran v svetu veljale mednarodne sankcije.
12. decembra 2008 je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh odprl račun v NLB, prek katerega so nato izvedli okoli 30 tisoč različnih bančnih transakcij na račune v tujino. Slovenija je namreč veljala za varno državo.
Šlo je celo tako daleč, da se je takrat državna NLB odrekla vseh provizij, ki jih sicer moramo in morajo plačevati vsi, ki poslujejo z banko.
Posamezniki pa so v tem primeru denar dvigovali tudi na bančnih bankomatih (pri tem so izstopali številni posamični dvigi po 990 evrov na bankomatu v bližini enega od tujih veleposlaništev v Sloveniji). Denar so odnašali v kovčkih. Po ocenah je bilo za 300 do 400 milijonov evrov provizij, ki so jih v žepe pobasali posamezniki.
Šlo je za kriminal več razsežnosti: pranje denarja, podpiranje terorizma ter prikrivanje in koruptivno sodelovanje oblastnih organov v teh poslih.
Poslovanje z NLB je trajalo dve leti, sredi decembra 2010 pa je Banka Slovenije zaradi sumov pranja denarja končno prekinila to igro.
Takratna vladajoča politika (vlado je vodila stranka SD, v njej so bili LDS, Zares in DeSUS, ki ga je vodil Karl Erjavec) je bila s tem seznanjena, predsednik države je bil Danilo Türk, notranja ministrica Katarina Kresal, direktor policije pa Janko Goršek.
Informacija o pranju denarja v NLB je prišla v javnost šele leta 2017. Kasnejša medijska razkritja so pokazala, da je Farrokzadehu pot v NLB pokazal častni konzul Kraljevine Jordanije Samir Amarin. Zanj je znano, da je v zelo dobrem odnosu z Milanom Kučanom in tudi s širšo družino zdaj že nekdanjega premierja Mira Cerarja.
V tistem obdobju je bila v državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija za preiskavo kriminalnih poslov, povezanih tudi z NLB, vodil jo je dr. Anže Logar, zdajšnji minister za zunanje zadeve iz vrst SDS. Komisija je pregledovala tudi te posle, pripravila končno poročilo ter ga v začetku leta 2018 posredovala tudi policiji in tožilstvu.
Vse skupaj je potihnilo, NPU je januarja letos ocenil, da ni bilo nič narobe, dr. Logar pa je na vprašanje enega od medijev o tem, da bo zgodba IranNLBgate, kot so to pranje denarja poimenovali, ostala brez epiloga, januarja povedal:
“Enkrat je zgodba že ostala brez epiloga, in sicer v letih 2010 in 2011, ko so preiskavo »spravili« v arhiv, a jo je preiskovalna komisija zbezala na plan. Glede na zadnjo odločitev NPU in posledično Specializiranega državnega tožilstva, da bančniki v aferi Farrokh niso nič krivi, jo očitno želijo »arhivirati« še enkrat. Mislim pa, da tokrat ne bo šlo tako enostavno. Danes tudi lažje razumemo pro-iranska stališča v delu slovenske politike, ki so postala še posebej očitna po zadnjih zaostritvah na Bližnjem vzhodu.”
Na vprašanje o tem, kakšne posledice bo za Slovenijo imel neraziskani škandal s pranjem denarja za teroristične namene, je Logar odgovoril: “Verjamem, da ne bo ostal neraziskan. Če za nič drugega, je že za to treba zamenjati oblast.”
To je bilo sredi januarja letos, kmalu za tem je Marjan Šarec vrgel puško v koruzo in priznal, da vodenju vlade ni kos. Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše je v državnem zboru prisegla 13. marca 2020. In prav to vlado zdaj silovito rušijo.
Z veliko pomočjo nekaterih medijev, ki pogosto opravljajo vse drugo, le svojega poslanstva ne.
Če bi se v nacionalni radio-televizijski hiši, ki jo prisilno plačujemo vsi imetniki električnih števcev, s takšno močjo spravili nad raziskovanje in razčiščevanje pranja denarja v NLB, kot to zdaj počenjajo z dvema službenima dogodkoma Aleksandre Pivec, bi bilo lahko v državi marsikaj drugače.
Tako pa, le redki so, ki vedo za to pranje denarja in stotine milijone evrov provizij, ki so pristali v rokah posvečenih.
Če zaključimo. Če bi aferi IranNLBgate in temu, kako nekateri v Sloveniji podpirajo terorizem, na nacionalni televiziji namenili toliko pozornosti in programskega časa kot primeru Aleksandre Pivec, bi za to potrebovali 27.000 let.
To ni naš izračun, tako je izračunal eden od uporabnikov družbenih omrežij.
J. M.
