Koronavirus se nezadržno širi. V Sloveniji sicer zdravstveni delavci navajajo, da niso potrdili še nobene okužbe, čeprav je iz preverjenih virov slišati, da je stanje precej drugačno, da pa imajo zdravstveni delavci težave, ker jim vlada ni zagotovila ustreznih testerjev.
Stvari ne bodo mogli več dolgo prikrivati, resnica bo kmalu prišla na dan, saj prihaja tudi do zamenjave vlade.
Podatki v svetovnem merilu pa kažejo, da je trenutno okuženih preko 81 tisoč oseb, skoraj 2800 jih je umrlo. Število okuženih v Italiji izredno narašča, zdaj jih je že preko 320, enajst jih je umrlo. Okužene osebe potrjujejo tudi v Avstriji in na Hrvaškem, kjer pa so vlade sprejele številne ukrepe. V Italiji so, kot kaže, s tem precej zamudili, saj država postaja največje žarišče koronavirusa v Evropi.
Tudi v Sloveniji ni bistveno drugače, kar se tiče sprejetja vladnih ukrepov. Na to je danes v izjavi za medije ponovno opozorila tudi dr. Zdenka Čebašek-Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, znana tudi kot nekdanja varuhinja človekovih pravic.
Dejala je, da so “zadeve neurejene, ponekod kaotične”. Zdravniki nimajo na voljo dovolj zaščitne opreme in tudi ne jasnih navodil, kam z bolniki, ko imajo sum okužbe s tem virusom. Zato je zdravnike zaradi novega koronavirusa strah, je opozorila Čebašek-Travnikova.
Pojasnila je, da je zdravnike strah na podlagi tega, kar je danes znanega o bolezni in dodala, da 20 % okuženih zboli za hudo obliko pljučnice, smrtnost med starejšimi je višja od 4 %, pljučnica pa lahko prizadene tudi mlajše.
Glavna težava pri tem virusu je v tem, da je populacija še neimuna. Na vprašanje, ali slovenske oblasti ne jemljejo dovolj resno tega problema, pa je dejala: “Moje mnenje je, da jim še manjka, da bi jim lahko popolnoma zaupali.”
Zdravniki pogrešajo predvsem:
- redno obveščanje zdravstvenega osebja,
- organiziranost na področju nabave opreme, saj v vladi ne vedo, kje je kakšna zaščitna oprema in kje je manjka,
- odzivnost na konkretne primere.
“Mi popolnoma zaupamo infektologom in vodstvom bolnišnic. Mislim, da je sekundarna raven dobro pripravljena in bodo zmogli poskrbeti ob primeru bolnika s koronavirusom. Še vedno nas pa skrbi primarna raven, torej vstopne točke in pomanjkanje navodil ob razpršenem delovanju,” je dejala.
Kaj predlagajo?
V zdravniški zbornici predlagajo, da bi bolnike s sumom na koronavirus pregledali na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Najprej bi jih pogledal epidemiolog, ki bi potem odločil, ali je treba vzeti bris. Če bi bil rezultat brisa potrjen, bi potem odločili, ali gre bolnik domov ali v bolnišnico.
Slovenija ni opremljena tako, da bi lahko na 55 vstopnih točkah na primarni ravni, kjer naj bi sprejemali bolnike s sumom na koronavirus, zagotovili opremo in znanje. Vstopne točke morajo imeti ločen vstop, česar na urgencah nimajo, ampak so lahko v stiku z ostalimi.
Tisti, ki jemlje bris od bolnika, mora biti za to usposobljen, da bi se izognili lažno negativnim rezultatom. Prav tako mora biti v zaščitnih plaščih in imeti očala. Tudi najboljših mask, ki so zanesljive, ni dovolj.
Čebašek-Travnikova je še dejala, da zdravniki niso bili povabljeni v nobeno skupino na državni ravni za ukrepanje ob novem koronavirusu, kjer bi lahko karkoli pomagali. Prav tako še nimajo odgovorov, ki so jih v ponedeljek zastavili ministrstvu za zdravje in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje.
“Pripravljeni smo sodelovati in pomagati. Imamo informacije, ki jih v državnih organih nimajo, saj te informacije prihajajo iz osebnih vezi. V teh dneh smo izjemno dobro povezani s članstvom, zlasti na primarni ravni,” je dejala.
Poudarila je, da se zavzemajo, da bi zdravstveni delavci delali v čim bolj varnih razmerah, da bodo lahko opravljali svoje delo. “Če bodo oni zboleli, kdo bo potem zdravil?”
Naslovna fotografija: tukaj
C. R.
