Ministrstvo za kulturo je tik pred poletnimi počitnicami v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o medijih, s katero bo, če bo sprejeta, drastično posegla v svobodo govora. Predlagane spremembe namreč predvidevajo uvedbo inšpektorja, ki bo lahko sankcioniral medije, ki spodbujajo k različnim oblikam nestrpnosti.
V ozadju je namreč želja vlade, da obračuna z mediji, ki ji niso naklonjeni.
Slednje namreč vidni predstavniki vlade in vladnih strank (LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in nadkoalicijsko Levico) že dlje časa obtožujejo, da širijo t. i. sovražni govor, pa četudi zgolj navajajo dejstva, npr. o problematiki migracij.
Gre za nekakšno nadaljevanje gonje, ki jo je že pred časom zoper del medijev sprožil premier Marjan Šarec, ko je na svoji spletni strani podjetja v državni lasti pozval, naj ne oglašujejo v medijih, ki domnevno širijo sovražni govorov, četudi bi morala tudi državna podjetja voditi lastno oglaševalsko politiko.
Zdaj sta šla vlada oziroma ministrstvu za kulturo še dlje in bi s predlaganimi spremembami zakona o medijih uvedla kar inšpektorja, ki bi imel pri obračunu z “neprimernimi” mediji široka pooblastila.
Med drugim bi lahko izdajatelju medija, ki širi domnevni sovražni govor, odredil odstranitev sporne vsebine in prepovedal njeno nadaljnje distribuiranje, izrekel pa bi mu lahko tudi globo, in sicer od 1000 do kar 10.000 evrov.
Takšne določbe so pričakovano razburile Združenje novinarjev in publicistov. Slednje je v nedavni izjavi opozorilo, da lahko predlagane spremembe, če bodo sprejete, vodijo v drastično omejevanje svobode izražanja. “Glede na to, da je pojem sovražnega govora zelo ohlapen, in da bo presoja, kaj je sovražni govor, po predlogu zakona prepuščena subjektivni presoji inšpektorja, je možno takšne določbe politično instrumentalizirati. V praksi bo to lahko privedlo do preganjanja tistih medijskih vsebin, ki promovirajo ideje, katere so v nasprotju s pogledi oblasti,” pravijo. Opozarjajo tudi, da bi lahko visoke zagrožene kazni pripeljale do samocenzure medijev, ki sicer povsem argumentirano opozarjajo na anomalije določenih pojavov, kot so npr. množične ilegalne migracije.
V združenju opozarjajo, da poseg v vsebino medija avtomatično pomeni poseg v svobodo izražanja. Ker pa je ta ustavno zagotovljena pravica, lahko po njihovem prepričanju o posegih v to pravico odločajo le sodišča in ne inšpektor.
“Prepuščati to subjektivni presoji inšpektorja, je skregano z načeli pravne države,” so zapisali.
Skregana z logiko stvari je po njihovem tudi določba, po kateri bi se lahko inšpektor pri odločanju o tem, ali gre v prispevku novinarja ali drugi objavi v mediju za sovražni govor, posvetoval z novinarskimi združenji. “Čeprav se zdi na prvi pogled všečno, je to približno tako, kot da bi delodajalec o tem, ali delavec krši delovno zakonodajo, povprašal njegov sindikat,” so zapisali in napovedali, da sami pri tem ne bodo sodelovali. “Sovražni govor je bil do zdaj izključno stvar organov pregona – policije, tožilstva in sodišč – in naj tako tudi ostane,” so dodali v združenju.
Javna razprava o predlogu sprememb je predvidena do konca avgusta. Takrat bo tudi znano, kako daleč si pri omejevanju svobode govora upa vlada ter ali je za to pripravljena žrtvovati tudi mednarodni ugled države. V združenju namreč že napovedujejo internacionalizacijo vladinega predloga.
J. M.
