Občine Dolenjske in Bele krajine ustanavljajo gospodarsko družbo za obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov, ki bo predvidoma konec leta 2018 začela z izvedbo naložbe v prostore in opremo za izvajanje te komunalne dejavnosti. Občine Šentjernej pa kot edine občine s tega območja ni med družbenicami ustanoviteljicami tega novega podjetja.
Zakaj je temu tako, je pojasnil Radko Luzar, eden najuspešnejših županov na dolenjsko-belokranjskem območju.
Župan Radko Luzar je v pisnem odgovoru na eno od zadnjih svetniških vprašanj o tej problematiki zapisal, da po znanih informacijah Mestna občina Novo mesto in občine Škocjan, Šmarješke Toplice, Straža, Mirna Peč, Žužemberk, Semič, Črnomelj in Metlika ustanavljajo svoje podjetje z namenom, da bodo v zmanjšani obliki lahko nadaljevale projekt obdelave odpadkov, znan kot Cerod II. Za nov projekt občine večinoma nimajo soglasij lastnih občinskih svetov (tako je bilo v začetku julija), za projekt so se odločili župani sami, na podlagi analize podjetja Espri, da je investicija ekonomsko upravičena.
Luzar je pojasnil, da k novemu projektu niso bile povabljene ostale občine lastnice Ceroda I, to so občine Krško, Sevnica, Brežice, Kostanjevica na Krki in Šentjernej.
Zapisal je, da je imela občine Šentjernej jasno stališče, podprto s civilno iniciativo, da se v projekt Cerod II ne pristopi, dokler se ne rešita smrad in ekologija.
Občina Šentjernej tudi nikoli ni bila povabljena na sestanek v zvezi z izvedbo projekta Cerod II in nima informacij o dogajanju. Prav tako šentjernejski občinski organi do zdaj še niso sprejeli nobene odločitve glede pristopa ali odstopa od projekta Ceroda II, vsekakor pa morajo tako pomembno odločitev obravnavati pristojna delovna telesa občinskega sveta, komisije in tudi občinski svet.
Šentjernejski župan je še zapisal: »Prav tako niso razčiščene relacije med lastniki Cerod I in novem projektu ter lastništvu Cerod II. Jasno pa je, da Cerod II ne more obratovati brez Ceroda I.«
Dodal je, da so v teku tudi medsebojne tožbe, veliko je stvari, ki niso razčiščene.
Občina Šentjernej pa je odrezana od vseh informacij o novem projektu, sveti županov Ceroda so zelo redki. Seje so le takrat, ko se potrjujeta cena ali imenuje člana nadzornega sveta.
Luzar je še dodal, da je bil predlog občine Šentjernej za člana nadzornega sveta družbe Cerod, Zdenka Antončiča, soglasno zavrnjen.
»Skratka, na občini Šentjernej nimamo verodostojnih in uradnih informacij glede dogajanja v zvezi projekta Cerod II, zato jih ne moremo posredovati, ravno tako s temi informacijami ne razpolagajo posavske občine,« je še dodal šentjernejski župan.
Center za ravnanje z odpadki Cerod 2 je bil v Novem mestu najbolj vroča tema že v predvolilnem letu 2014. Takrat so šle polemike predvsem v smeri, da ta še vedno ni zgrajen. V stranki GAS, kjer je član izvršilnega odbora tudi novomeški občinski svetnik Alojz Kobe, pa o tem danes pravijo: “Zaradi zgrešene politike in slabega vodenja občani trenutno plačujemo več kot 100 odstotkov višjo ceno za obdelavo in odlaganje odpadkov kot v letu 2014.”
Gre torej za stvar, ki ji je treba nameniti več pozornosti, zato bomo o tem več poročali v naslednjih dneh.
A. L.
