Novosti in pogoji za pridobitev pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2026

Vir: arhiv

S 1. januarjen 2026 se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine se ne spreminjajo. Po novem zakonu se temeljne spremembe začnejo spreminjati šele od leta 2028 naprej. 

Takšne pa so novosti in pogoji za pridobitev pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2026. Preverite, kaj velja za vas:

Splošni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine

Pogoji za upokojitev v letu 2026 ostajajo enaki, kot so bili v letu 2025. Enaki ostajajo tudi odmerni odstotki za odmero teh pokojnin, ki so se že v letu 2023 za oba spola izenačili.

Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe, kot je razvidno iz  preglednice:

                    Starost                    Pokojninska doba
60 let 40 let pokojninske dobe brez dokupa
65 let najmanj 15 let zavarovalne dobe
Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti.
Od 1. januarja je nekatere od predpisanih starosti možno znižati zaradi:
1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo RS, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je dlje časa užival nadomestila iz naslova starševstva. Znižanja starostne meje zaradi otrok v primeru posvojitve biološki starši ne morejo uveljavljati,
2. služenja obveznega vojaškega roka, in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, kar lahko po novem poleg moških uveljavljajo tudi ženske, in
3. vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.
Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža:
  • ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in
  • ženski ali moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let starosti).
Pravico do starostne pokojnine je možno pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:
  • dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. i. beneficirane dobe),
  • osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.
Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižjo možno starostjo, predpisano za posamezno podlago. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.
Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine.
  • Višina odstotka za odmero za 15 let zavarovalne dobe za ženske in za moške tudi v letu 2026 znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove.
  • Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka.

Če daljša pokojninska doba ne znaša 1 leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo poveča za 0,68 odstotka. Tako se pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmeri v višini 63,5 odstotka pokojninske osnove.

Tudi v letu 2026 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. Novost je, da se ne upošteva osnov iz opravljanja dijaškega in študentskega dela, če je v koledarskem letu dopolnjena doba samo na tej podlagi, nadomestilo za čas brezposelnosti se upošteva ugodneje, skrajšani delovni čas zaradi varstva in nege otrok se preračuna na polni delovni čas, pri invalidskih pokojninah se ne upošteva osnov iz obdobij, krajših od šest mesecev.

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine

Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) tudi v letu 2026 dopolniti starost 60 let in 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Predpisane starosti za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ni možno znižati na nobeni podlagi.

Pogoji za pridobitev pravice do vdovske in družinske pokojnine

Vdova oziroma vdovec praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti zakonca dopolnil(a) 58 let starosti.

Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 58 let starosti, dopolni pa 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene zaradi nezmožnosti za delo ali dolžnosti preživljanja otrok, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji/mu ta pravica preneha pred dopolnjeno starostjo 58 let, toda po dopolnjeni starosti 53 let, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.

Starši, ki lahko kot družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine, bodo za pridobitev te pravice morali dopolniti starost 61 let.

Odmera za pokojninsko osnovo: Pri ugodnejšem vrednotenju bodo zavarovanci brez upoštevanja pogoja starosti, ki je veljala do 31. decembra 2025, za pol leta dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let vključitve v obvezno zavarovanje pridobili 1,5 odstotne točke in ne le 0,68 odstotne točke, vendar pa ugodnejše vrednotenje še naprej velja največ za 3 leta zavarovanja, kot je bilo doslej.

Dodatni odmerni odstotek za posameznega rojenega ali posvojenega otroka: Ta se zvišuje z obstoječih 1,36 odstotka na 1,6 odstotka, omejitve glede števila otrok ni več. Primarno bo lahko dodatni odmerni odstotek uveljavljala ženska, razen če moški izkaže, da je dlje časa užival nadomestila iz naslova starševstva (enako velja tudi za posvojitelje); za dokazovanje bo veljal pogoj pretežnosti. Zavarovanec, ki ima več otrok, lahko za posameznega otroka uveljavi dodatni odmerni odstotek ali pa znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (npr. enega za znižanje starostne meje, štiri pa za dodatni odmerni odstotek), kar pred letom 2026 ni bilo mogoče.

Dodatni odmerni odstotek bo ob uveljavljanju pokojnine možno pridobiti tudi zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Odstotek odmere pokojnine se lahko poveča tako moškim kakor ženskam, glede na dolžino služenja obveznega vojaškega roka: za 0,8 med 5 do manj kot 9 mesecev, za 1,2 med 9 do manj kot 12 mesecev, za 1,6 med 12 do manj kot 15 mesecev ter za 2 za 15 mesecev ali več.

Velja izpostaviti omejitev, ki velja glede upoštevanja otrok in tudi glede služenja obveznega vojaškega roka, ko je prvo pravico zavarovanec uveljavil po 1. 1. 2026 (40 % starostne pokojnine ali delna pokojnina). Če se je otroke ali služenje vojaškega roka upoštevalo za dodatni odmerni odstotek, le-te ne more več uveljaviti za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine oziroma obratno. Če pa je zavarovanec uveljavil prvo pravico do 31. 12. 2025, se lahko upošteva otroke ali služenje vojaškega roka kasneje tudi za drug namen (npr. namesto za znižanje, za odmerni odstotek).

V letu 2026 se bo odstotek za odmero najnižje pokojnine zvišal z 29,5 % najnižje pokojninske osnove na 30 % najnižje pokojninske osnove.

Prejemniki zagotovljenih starostnih in invalidskih pokojnin bodo prejeli višji znesek zagotovljene pokojnine; njihova pokojnina se bo s 1. 1. 2026 zvišala s 781 na 785 evrov. Naveden znesek 785 evrov se bo z redno uskladitvijo pokojnin v letu 2026 še povečal.

Pri obstoječih prejemnikih in pri novih uživalcih pravic se spreminja najnižji znesek invalidske pokojnine (ki se zagotavlja tudi kmetom, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe iz ožjega obsega), in sicer z 41 odstotkov na 50 odstotkov od najnižje pokojninske osnove. Spremembe bodo tako deležni prejemniki obstoječega zagotovljenega zneska invalidske pokojnine in prejemniki, ki prejemajo pokojnino v zneskih do novega najnižjega zneska invalidske pokojnine. Enako velja tudi za uživalce vdovskih in družinskih pokojnin ter za uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jim se pokojnina odmerjena od te osnove.

Za nove invalidske upokojence se zvišuje odmera od dejanske pokojninske osnove z 41 odstotkov na 44 odstotkov. Primeroma: zavarovancu s pokojninsko osnovo 1.500 EUR se bo invalidska pokojnina namesto v višini 615 EUR odmerila v višini 660 EUR.

Pri vdovski pokojnini se višina pokojnine dviguje s 70 odstotkov na 75 odstotkov.

Zvišuje se tudi odmera družinske pokojnine. Odmera za enega družinskega člana znaša 75 odstotkov, za dva člana 85 odstotkov in za tri člane 95 odstotkov.

Na področju invalidskega zavarovanja je kot dodaten pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine dodana »administrativna upokojitev«, v primeru dopolnite starosti 62 let, ob pogoju, da zavarovanec ni vključen v obvezno zavarovanje in je v zadnjih desetih letih vsaj osem let užival nadomestilo iz invalidskega zavarovanja kot brezposelna oseba.

Za štetje delovnih let pri invalidski pokojnini se minimalne starosti dvigujejo za eno leto (na 21 let oz. na 22 let pri mlajših invalidih). Prišteta doba, kot fiktivna pokojninska doba, ki se upošteva zavarovancu pri odmeri pravic na podlagi invalidnosti, pa po novem predstavlja dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti..

Nadomestila, ki so ga prejemali delovni invalidi, ki jim delodajalec zaradi spremembe v invalidnosti ne more zagotoviti novega delovnega mesta, se izplačuje brez omejitve v letih, kar je bilo do 31. decembra 2025 omejeno največ na eno leto.

Brezposelnim delovnim invalidom, ki bodo uveljavljali nadomestilo iz invalidskega zavarovanja po 30 dneh od dolžnosti prijave pri zavodu za zaposlovanje, se bo nadomestilo priznalo oziroma izplačevalo od dneva prijave pri zavodu za zaposlovanje. Pred spremembo zakona ti delovni invalidi ob zamudi roka niso bili upravičeni do izplačila nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

Od leta 2026 naprej bo možno za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine dokupiti do tri leta zavarovalne dobe.

Vir: ZPIZ

M. D.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA