Kip Tita v Velenju, ki naj bi bil največji kip nekdanjega jugoslovanskega diktatorja, ni bil edini kip, s katerim so v prejšnjem nedemokratičnem sistemu, podobno kot npr. danes v Severni Koreji, ustvarjali kult osebnosti. Tovrstni kipov je bilo dovolj po vsej državi, večina pa jih je z demokratizacijo in osamosvojitvijo končala v različnih depojih, kamor sicer tudi sodijo.
Zanimiva je usoda dvometrskega kipa Tita, ki je stal v preddverju današnjega parlamenta in ga je dal odstraniti Vane Gošnik, takratni podpredsednik Zelenih Slovenije in podpredsednik takratne skupščine RS.
Ta je po dveh tednih, ko se je po osamosvojitvi sešla nova slovenska skupščina, vprašal takratnega predsednika skupščine Franceta Bučarja, ali bi nasprotoval temu, da ta kip odstrani. »No, pa dajte!« mu je odgovoril ta.
Gošnik pa se je nadaljevanja v intervjuju za Reporter leta 2016 spominjal takole: “Naročil sem sekretarju (g. Hermanu), naj v soboto brez prisotnosti javnosti spomenik ustrezna služba odstrani in ga odpelje v muzej. To se je tudi zgodilo. Tega prenosa nisem videl, vendar so v ponedeljek nekateri novinarji ‘znoreli’. Kaj bi šele bilo, če bi bili priča temu enkratnemu dogodku. Kip je bil namreč oblikovan tako, da je bila edina možnost za odstranitev to, da obesijo vrv okoli njegovega vratu, ga z žerjavom dvignejo, prenesejo na kamion in ga odpeljejo. Tako se je tudi zgodilo,” je povedal. Kateri novinarji so ob tem znoreli, ni povedal.
Kot je nadaljeval, da je dan za tem ustavil eden nekdanjih najvišjih partijskih funkcionarjev, pokojni Jože Smole in se drl: “Gošnik, vi ste tisti, ki je to storil?« Rekel je: »Da!« Odvrnil je: »Boste že videli!« To je bila njuna zadnja komunikacija, a se grožnja ni uresničila, je še povedal.
A. V.
