Čeprav smo v skupnem številu brezposelnih na rekordno nizkih vrednostih tako zgodovinsko kot v Evropi, pod površjem brbota zelo nevaren vulkan, ki lahko ob najmanjšem pretresu izbruhne. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da praktično vse dejavnosti razen javnega sektorja letos glede na drugo polletje 2024 beležijo padec zaposlenosti. Če bi gledali samo številke o zaposlovanju in stagnacijo rasti produktivnosti, smo že v recesiji.
Tako je uvodoma na omrežju Linkedln zapisal Klemen Praprotnik, poslovni svetovalec in strokovnjak za upravljanje, zaposlen v globalnem podjetju za tržne raziskave in analitiko potrošniškega vedenja.
Nadalje je zapisal: “Kar se tiče novih delovnih mest, nimamo padcev samo v predelovalnih dejavnostih, rudarstvu in gradbeništvu, temveč je padec zaposlenosti tudi v IKT – informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (-1 %). Ta podatek je še posebej alarmanten glede na to, da gre za dejavnost z najvišjo dodano vrednostjo in za dejavnost, ki je ena bolj pomembnih za prihodnji razvoj Slovenije. Samo za primerjavo – od začetka leta 2019 do konca 2023 se je število zaposlenih v IKT povečalo za približno 20 %, od takrat pa konstantno pada.
Res je, da so IKT zaposlitve globalno (predvsem v ZDA) pod velikim pritiskom, a Slovenija bi morala zaradi omejitve razpoložljive delovne sile prav v najbolj produktivnih sektorjih beležiti največjo rast zaposlenosti.
Kaj nam to pove?
Prvič, da se slovensko gospodarstvo nahaja v fazi ohlajanja, ki je tako strukturno kot ciklično. Povpraševanje po delovni sili se zmanjšuje v panogah, ki so bile motor rasti v zadnjem desetletju – industrija, gradbeništvo, celo IKT.
To pomeni, da podjetja ne vidijo kratkoročnih priložnosti za širitev, kar je lahko posledica kombinacije nižje zunanje konkurenčnosti, visokih stroškov dela in pomanjkanja vlaganj.
Drugič, javni sektor ostaja edini stabilizator. Zdravstvo, izobraževanje in javna uprava beležijo rast, kar je razumljivo glede na demografske trende in politične prioritete. Toda to ni rast, ki bi dvigovala produktivnost ali konkurenčnost. Če se bo nadaljevala, bomo imeli še večji pritisk na javne finance, brez da bi ustvarjali dodano vrednost, ki bi to financirala.
Tretjič, struktura trga dela se spreminja hitreje, kot se nanjo odzivamo. Slovenija je v zadnjih letih veliko govorila o digitalni in zeleni transformaciji, a dejanski podatki kažejo, da izgubljamo tempo prav tam, kjer bi morali biti najmočnejši. Če IKT sektor, ki je bil sinonim za prihodnost, začne stagnirati, je to znak, da nekaj ni v redu – bodisi pri investicijah, bodisi pri razpoložljivosti kadrov, bodisi pri strateški usmeritvi.
Slovenija se trenutno nahaja v zelo nevarnem obdobju. Dogaja se deinstrualizacija, znižuje se število zaposlenih v privatnem sektorju, hkrati pa se zvišuje število zaposlenih v javnem sektorju. Če dodamo v ta koktejl enormno zvišanje plač v javnem sektorju, povečevanje davčnih obremenitev dela in povečanje izdatkov tako za zdravstvo kot pokojnine in izredno neugodno mednarodno gospodarsko okolje, je kristalno jasno, da bomo konec leta ostali ujeti v past nizke rasti in visoke javne porabe.” (vir: LinkedIn)
Praprotnikov zapis je na X delil Janez Janša in ob tem zapisal: “Negativni makro ekonomski kazalci se vse od leta 2023 vztrajno združujejo v val, ki Sloveniji obeta recesijo. Ni dobro.”
M. D.
