Prvega novembra obeležujemo dan spomina na mrtve oziroma praznik vseh svetih. Dan vseh svetih je katoliški praznik, ki ga praznujejo povsod po svetu, v čast in spomin vseh svetnikov. Za ta dan je značilno obiskovanje grobov in udeležba pri cerkvenih obredih oziroma spominskih slovesnostih na vojaških grobovih in pokopališčih.
Zaradi epidemiološkega stanja, povezanega z novim koronavirusom, je minister za zdravje Janez Poklukar pred dnevi ponovno opozoril na nujnost spoštovanja ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Za pomoč je zaprosil tudi župane.
V Ljubljani bo osrednja spominska slovesnost pri spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Osrednje spominske slovesnosti s polaganjem venca se bodo na Kongresnem trgu v Ljubljani udeležili predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš in generalni direktor policije Anton Olaj. Posamezne slovesnosti bodo tudi v nekaterih občinah.
V Sloveniji je 1. november postal državni praznik in se preimenoval v dan mrtvih po letu 1990 z zakonom o praznikih iz let 1989 in 1990.
Sprva so se spominjali samo mučencev
Cerkev se je sprva z javnim čaščenjem spominjala samo mučencev, ki so se jim pozneje pridružili tudi svetniki, ki niso bili mučenci. Ker je število mučencev naraščalo, se je Cerkev odločila za poseben spominski dan, ko naj bi se spominjali vseh mučencev skupaj. Takšen dan je bil od začetka 7. stoletja dalje v Rimu 13. maj, papež Gregor IV. pa je dan prestavil na 1. november in naročil, da se v frankovski državi uvede ta praznik, kar se je leta 835 tudi zgodilo. V pravoslavni cerkvi ga še vedno obhajajo prvo nedeljo po binkoštih.
Na vzhodu je Cerkev praznik obhajala že v četrtem stoletju
Katoliška cerkev 1. novembra obhaja slovesni in zapovedani praznik vseh svetnikov. Na vzhodu je Cerkev praznik obhajala že v četrtem stoletju, kasneje pa se je praznovanje razširilo tudi v zahodno cerkev.
Velik dan vere, upanja in ljubezni
Praznik vseh svetih je izraz vere cerkve, da so poleg razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi mnogi neimenovani možje in žene vseh časov. Verniki tako menijo, da je ta praznik velik dan vere, upanja in ljubezni.
Ob vseh svetih, ponekod pa tudi na dan vernih duš, 2. novembra, so gospodinje obdarovale otroke in reveže s posebnimi kruhki, ki se v različnih krajih imenujejo različno, najpogosteje pa prešice, vahtiči ali tudi samo hlebčki.
Pravoslavni verniki in muslimani 1. novembra ne praznujejo
Prvi november v Rimskokatoliški cerkvi imenujejo praznik Vseh svetih, ko se spominjajo vseh svetnikov, tudi tistih, ki nimajo svojega dne. Vseh pokojnih se v Cerkvi spominjajo 2. novembra. V Evangeličanski cerkvi posebnih bogoslužij 1. novembra ni, se pa spominjajo pokojnih in na pokopališča odnesejo sveče in rože. V Pravoslavni cerkvi 1. novembra ne praznujejo, saj so spominu na mrtve namenjene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice. Na grobove ne prinašajo rož, pač pa jih okadijo s kadilom. Tudi muslimani ne praznujejo 1. novembra, saj se pokojnih spominjajo ob dnevih bajrama oz. zadnji dan meseca ramazana, ko se odpravijo na pokopališča in molijo.
Prvi november je sicer 305. dan leta v gregorijanskem koledarju (306., če je leto prestopno). Do konca leta ostaja še 60 dni
M. D.
