Vlada načrtuje reorganizacijo upravnih enot, po novem bi bilo teh le 12, ostale bi bile izpostave. To pomeni, da bi se državljani za številne postopke (npr. tudi gradbeno dovoljenje) morali voziti v središča statističnih pokrajin. V primeru JV Slovenije v Novo mesto, in sicer vsi z območij Bele krajine, Kočevsko-ribniškega območja in celotne Dolenjske. Ponekod tudi 60 in več kilometrov v eno smer.
Posamezniki pa opozarjajo, da gre tu zgolj za kadrovske zamenjave na vrhu zdajšnjih upravnih enot, pa tudi usoda zaposlitev ostalih zaposlenih, ki niso po volji Golobove vlade, je vprašljiva oz. neznana. Do napovedane reorganizacije so kritični tudi župani.
Na zadnji seji parlamentarnega odbora se je sicer izkazalo, da vlada vztraja pri spremembam organizacije, vendar še sama ne ve, kako naj bi to izpeljali. V sredo, 29. marca 2023, so o tem razpravljali tudi v okviru Skupnosti občin Črnomelj. Seje sekcije občin s sedežem upravnih enot in nekaterih mestnih občin se je udeležil tudi Andrej Kavšek, župan občine Črnomelj. Občina Črnomelj je nato objavila sprejeta stališča do predvidene reorganizacije upravnih enot, in sicer:
1. Storitve javne uprave morajo biti čim bolj dostopne in prijazne
Občine pričakujejo nezmanjšano dostopnost do storitev države v lokalnem oz. regionalnem okolju ob reorganizaciji upravnih enot. Krajevna dostopnost upravnih storitev približuje državo državljankam in državljanom. Storitve sodobne javne uprave morajo biti uporabniku in uporabnici čim bolj dostopne in prijazne. Prostorsko dostopne so storitve, ki so čim bližje uporabnikom. Zato naj se mreža krajevnih uradov ne oža, kvečjemu širi.
2. Še vedno obstajajo območja brez dostopa do interneta
Digitalizacija upravnega poslovanja je nujna in pomembna za razvoj, vendar je potrebno vzeti v zakup, da še vedno obstajajo območja Slovenije, kjer ni urejena potrebna infrastruktura – dostop do interneta (bele lise), kar pomeni, da korist e-uprave za takšna območja ni izražena.
3. Upravni postopki se ne smejo podaljševati
Upravni postopki naj se s predvideno reorganizacijo ne podaljšujejo in tako še dodatno obremenjujejo državljanke in državljane ter poslovne subjekte.
4. Zmanjševanje delovnih mest ni dopustno
Zmanjševanje delovnih mest je z vidika kvalitetnih delovnih mest v različnih lokalnih okoljih nezaželeno. Prestavljanje nalog v centralne upravne enote bi to lahko povzročilo. Občine so skozi ukinjanje izpostav države v preteklosti že izgubljale kvalitetna delovna mesta, ki so jih v veliki meri zasedale ženske z visoko, družboslovno izobrazbo. Izgube takšnih delovnih mest imajo vseobsežne posledice tudi za družinsko življenje. Prav tako pa vsaka ukinitev delovnega mesta na upravnem področju, na področjih izven avtocestnega križa vpliva tudi na zmanjševanje ostalih zaposlitev, posledično prihaja do spirale – zmanjševanje delovnih mest, zmanjševanje dostopnosti različnih storitev in izseljevanje.
5. Model organizacije FURS ne more in ne sme biti vzor
Pri pripravi modela reorganizacije in modernizacije upravnih enot model organizacije FURS ne more in ne sme biti vzor. S sedanjo organizacijo je FURS oddaljila svoje storitve predvsem od fizičnih oseb. Reorganizacija upravnih enot po modelu FURS bi po našem mnenju naletela v lokalnem okolju na zelo velik odpor, saj so prebivalci v veliki meri nezadovoljni z reorganizirano FURS.
6. Smiseln premislek po vzoru tujine
Reorganizacija upravnih enot omogoča razmislek o povezljivosti nalog države in občin. Ob pomanjkanju kadrov, je smiselno razmišljati o večanju povezljivih delovnih mest po vzoru modelov iz tujine (ONE STOP SHOP).
7. Nekatere postopke (tudi gradbena dovoljenja) je smiselno prenesti na občine
Z uveljavitvijo »skupnih« delovnih mest med državo in občinami bi omogočili dostopnost do storitev države in občin tudi tam, kjer je število dnevnih potreb po upravnih storitvah nizko, omogočili pa tudi izvajanje storitev na enem mestu. Na določenih upravnih enotah bi bila smiselna specializiranost za določeno področje (npr. javna naročila, kadrovsko področje …). Prav tako pa bi se določeni postopki, ki jih opravljajo upravne enote lahko prenesli na občine – primeroma izdaja gradbenih dovoljenj, ki jih izdaja upravna enota, zakonska pristojnost urejanja prostora pa je občinska, seveda upoštevaje prenos ustreznih sredstev in kadra.
8. Občine morajo biti aktivno vključene v procese
Občine članice Skupnosti občin Slovenije želijo biti aktivno vključene v proces preoblikovanja organiziranosti države na terenu, saj bodo posledice slabih/dobrih rešitev nosile prav one in njihovi občani in občanke.
9. Preveriti je potrebno tudi smiselnost določenih postopkov, ki jih vodijo upravne enote npr. za prireditve, ki jih organizirajo občine mora dati upravna enota, ki ima sedež v tej občini.
Vir: crnomelj.si
A. L.
