Ob veliki noči so zjutraj in dopoldne po cerkvah potekala slovesna bogoslužja. Slovenski škofje so v pridigah izpostavili pomen upanja, vere in družbene odgovornosti v času negotovosti. Opozorili so na razdeljenost družbe, pomanjkanje zaupanja ter poudarili potrebo po dialogu, notranji poglobitvi in aktivni vlogi posameznika v skupnosti.
V pridigi pri vstajenjski maši v novomeški stolnici je predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje dejal, da velika noč oznanja zmago življenja nad smrtjo, luči nad temo, ljubezni nad grehom. Kot taka vse vabi, da vstopijo v skrivnost, ki presega človeško razumevanje in hkrati napolnjuje življenje s smislom.
Ob evangeljskem opisu praznega groba je poudaril pomen notranjega uvida, ko videno postane pot do vere. Pri tem je opozoril, da sodobni človek vidi veliko, a pogosto ostaja na površini, medtem ko vera zahteva globlji pogled in osebni odnos.
Poseben poudarek je namenil družbeni vlogi vere. “Vera vedno oblikuje življenje, odnose in družbo. Ni zaprta v zasebnost, ampak je ustvarjalna moč v zgodovini,” je dejal. Kristjani so poklicani, da vero živijo tudi v javnem prostoru – v družinah, na delovnih mestih, v politiki in kulturi. Pri tem pa ne gre za prevlado, temveč za odgovorno služenje skupnemu dobremu, je dejal.
Opozoril je na zahtevne razmere v sodobnem svetu, kjer se “rušijo temelji zaupanja”, družbo pa zaznamujejo razdeljenost, manipulacije in relativizacija vrednot. Kot odgovor na takšne razmere vidi velikonočno sporočilo, ki spodbuja gradnjo dialoga, sprave in kulture življenja. “Vera tako ne oddaljuje od sveta, temveč človeka vanj še bolj pošilja. Velikonočna vera odpira prostor dialoga tam, kjer so delitve, in gradi mostove tam, kjer so zidovi. Vabi nas, da postanemo ljudje sprave, resnice in upanja,” je dejal.
Mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl je v pridigi izpostavil, da krščanska vera temelji na konkretnem dogodku, ne na idejah. “Krščanstvo se rodi tukaj: ni ideologija, ni filozofski sistem, temveč se začenja z dogodkom velike noči,” je dejal.
Velikonočno jutro pa je tisto, ki odvali kamen nevere ter podarja svetlobo in zmago življenja. “To pa je tisto, kar postaja vir moči, da se lahko tudi mi soočamo z vsemi preizkušnjami, ki nas doletijo na naši poti,” je dejal.
Opozoril je na sodobni družbeni kontekst, kjer prevladujejo negativne novice in strah. “Prve strani novic polnijo slabe novice, ki se dobro prodajo, kajti z njimi se da ljudi manipulirati, ustrahovati in usmerjati. Velikonočno sporočilo pa to presega, saj prinaša drugačno perspektivo – upanje in zaupanje v končno zmago dobrega,” je poudaril.
Vernike je pozval, naj sporočilo, da je Gospod vstal, ponesejo v vsakdanje življenje kot pričevanje upanja, ki ga sodobna družba po njegovih besedah močno potrebuje.
Ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore pa je v pridigi v ljubljanski stolnici poleg verskega pomena velike noči izpostavil tudi širšo družbeno sliko sodobnega sveta. Živimo v času, “v katerem je več pesti kot kot ponujenih rok, več sporov kot oljčnih vejic, več zaprtega obzorja kot zarij vstajenja, zato je sporočilo, da je gospod vstal in živi, še toliko pomembnejše in potrebnejše”, je opozoril.
Kakor so učenci in žene iskali Jezusa, tako so vsi danes po besedah nadškofa Zoreta vabljeni, da ne izgubijo upanja. “Jezus vsakega izmed nas čaka pri grobu našega žalovanja, na poti našega bega, v dvorani naših strahov, da se nam pridruži, da se nam odprejo oči, da ga spoznamo in ga gremo oznanjat,” je dejal.
Ljudi je pozval, naj tudi v težkih življenjskih okoliščinah ne obupajo, ampak aktivno iščejo smisel, oporo in notranjo moč, vse to pa lahko dobijo v Kristusu.
M. D.
