Državni zbor je sprejel novelo Zakon o izvršbi in zavarovanju, namen tega je v izvršilnih postopkih zaščititi najranljivejše skupine posameznikov (posameznikov, ki se znajdejo v stiski, in jim grozi izguba doma, potrošnikov …). Upoštevali so, da so izvršilni postopki primarno namenjeni upniku, da od dolžnika doseže poplačilo dolga, vendar ne za vsako ceno in na kakršen koli način.
Nove rešitve ranljivim skupinam omogočajo celostno pomoč. To pomeni, da sodišče posameznike v stiski seznani z njihovimi možnostmi oziroma seznani pristojne ustanove, da priskočijo na pomoč.
Spremembe pri izvršbah
Spremembe so na področju izvršbe v družinskih zadevah, omogočene so širše možnosti za intervencijo – revizijo oz. ponovno preverbo pravnega postopka s strani Vrhovnega sodišča RS, kar doslej praviloma ni bilo mogoče. Doseči želijo poenotenje in razvoj sodne prakse tudi na izvršilnem področju.
Urejena so nova pravila, ki urejajo položaj dolžnikov v primerih deložacije, na podlagi neposrednih listin (kot so notarski zapisi), izvršbe v družinskih zadevah (otroci), hišne živali v izvršbi in delovanje izvršiteljev.
Izboljšanje položaja dolžnikov v primeru deložacije
S spremembami zakona se ureja tudi položaj dolžnikov v primeru deložacije stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom. Tako bo po novem omogočena odložitev izvršbe, ko bo dolžnik izkazal, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače, in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo njegov položaj in interese, kot pa bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Sodišče lahko določi odlog za največ šest mesecev, odlog pa se lahko dovoli večkrat.
Izboljšanje položaja potrošnikov v izvršbi
Po novem je olajšan odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti v primerih, ko dolžnik potrošnik vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo, brez odlašanja. Kadar dolžnik tožbe še ni vložil, in ni očitno, da dolžnik nima izgledov za uspeh s tožbo, ga sodišče na vložitev tožbe napoti, izvršbo pa v tem času odloži.
Živali v izvršbi
Nedavna novela Stvarnopravnega zakonika je živalim podelila poseben status in pravni položaj in jih opredelila kot čuteča živa bitja, s tem pa se je postavilo tudi vprašanje ustreznosti izvršbe na živali kot domačih ljubljenčkov. Iz izvršbe so tako izvzete hišne živali, ki so namenjene za družbo, varstvo ali pomoč človeku, saj jih je treba obravnavati drugače kot predmete, ki so v izvršbi lahko predmet rubeža in prisilne prodaje.
Izvršba v družinskih zadevah
Odvzem otroka pomeni hud in boleč poseg v otrokovo življenje, zato ga je treba izvesti humano in z največjo mero občutljivosti. Za izjemne primere, ko v postopku prisilne izvršitve odločbe o varstvu in vzgoji obstajajo okoliščine, zaradi katerih takojšnja izvršba z odvzemom otroka ne bi bila v skladu z varstvom koristi otroka, je v zakonu določena možnost odložitve tega postopka.
Določajo se tudi druge izboljšave na tem področju, ki lahko prispevajo k temu, da je odvzem otroka izpeljan strokovno, odgovorno in z vso skrbnostjo ter z ustreznim delovanjem vseh udeleženih, sodiščem pa so prepuščena večja pooblastila pri izbiri izvršitelja. Ključna je dobra predhodna priprava in ocena vseh možnih situacij, Vrhovno sodišče je zato pripravilo natančen protokol (pravila) in ga posredovalo vsem pristojnim sodiščem, centrom za socialno delo, izvršiteljem in policiji.
Revizija
Spremembe uvajajo širše možnosti za intervencijo Vrhovnega sodišča RS za poenotenje in razvoj sodne prakse tudi na izvršilnem področju, in sicer s spremembami ureditve revizije.
Delovanje izvršiteljev
Na področju delovanja izvršiteljev se uvajajo nove disciplinske kršitve, z namenom preprečiti nedovoljene prakse, ki se dogajajo na tem področju. Ministrstvo za pravosodje bo lahko preverilo spoštovanje temeljnih pravil, ki urejajo samostojnost in neodvisnost izvršiteljev od navodil upnikov, in da izvršitelji ne opravljajo nalog, ki niso združljive z njihovim poklicem.
Vir: Večja zaščita
M. D.
