Študenti v semiški Iskri delamo v zelo slabih pogojih. Delamo tudi po 12 ur, včasih celo 16 ur. Pogosto tudi vse dni v tednu.
Ob tem si moramo sami plačevati stroške prevozov na delo in z dela, tega nam Iskra ne povrne.
Če na primer med vikendom ne moremo delati, nas zaslišujejo, zakaj ne in trdijo, da smo neodgovorni. Nekatera dela v letu 2017 v proizvodnji “držijo gor” samo s študenti. Delamo na delovnih mestih, namenjenih rednim zaposlenim in nato tudi odgovarjamo za delo tako, kot bi bili redno zaposleni. Kot študenti smo dejansko tudi vodje ekip. Primer: kot takšni tudi odgovarjamo, zakaj na liniji ni narejene norme. Pred “višjimi” odgovarjamo torej kot vodje, s sodelavci pa se ne moremo kregati, zakaj ni narejenih več kosov, zakaj ni “narejena norma”, saj smo vendar “samo” študenti.
Pri tem naj dodamo, da so proizvodne linije zastarele in delajo slabo. Tudi to je razlog, da visoko navite norme niso izpolnjene.
Tudi kadrovanje v firmi gre po nekih čudnih naključjih. Če omenimo samo eno: vodja ene od linij, na primer, je postala oseba s končano srednjo vzgojiteljsko šolo. Sprašujemo se, kako ta lahko prerazporeja delo. Študentom in tudi ostalim zaposlenim je to smešno, ampak, tako to je.
—
Ravno tako smo dobili izpoved študentke, ki je pred časom delala v Iskri, in je opisala, kako je direktor prihajal v halo nekaj minut pred 14. uro in opazoval, “da ne bi slučajno kdo s svojim delom zaključil preden je zvonec naznanil konec izmene”. “S takšnim nadzorom sem se počutila kot pri delu v zaporu, kjer je potrebno “neprilagojene” ljudi nadzirati,” je opisala tamkajšnje razmere.
Avtorji zapisanega so znani uredništvu.
Uredništvo: Eden od sindikalistov potrdil izkoriščanje študentov, direktor se spreneveda
Eden od Iskrinih sindikalistov nam je sporočil: “Kar se tiče izkoriščanja študentov, ki sicer niso sindikalno organizirani, pa mislim, da problem ni prisoten samo v našem podjetju, ampak je zadeva širšega značaja, zato bi bilo dobro, da bi se z njim končno začel nekdo ukvarjati.” Neposredno je torej potrdil to, na kar nas je v svoji zgodbi opozorilo več študentov.
Iz uredništva smo nato v Iskro poslali več vprašanj, Marinka Šabec, vodja splošne kadrovske službe, pa nas je zgolj obvestila, da je “mail preposlala v družbi pristojni službi za komuniciranje z javnostjo”. Rok Kokalj, direktor PE Kondenzatorji, pa nas je nato danes, vesel, “ker se zanimamo za razvoj in prihodnost naše Semiške lokacije”, povabil v njihov “show-room”, karkoli to že pomeni, kjer nam bodo “predstavili delo celotnega koncerna Iskra” in ogled lokacije. Za povabilo smo se mu vljudno zahvalili in mu sporočili, da “nas zanimajo študenti in njihovo delo, Iskro in delo v njej pa poznamo”. Obisk smo torej izključili.
Glede študentskega dela smo Iskro vprašali:
- Študenti navajajo, da delajo v katastrofalnih razmerah, da si morajo sami plačevati stroške prevoza na delo, da včasih delajo po 12 ali celo 16 ur in vse dni v tednu. Zanima nas, ali je to točno?
- Koliko dijakov in študentov sicer dela v Iskri (povprečno dnevno)?
- Kakšna je njihova urna postavka?
- Ali delajo preko napotnic tudi takrat, ko ima to elemente rednega delovnega razmerja?
T. H.
Dodatna objava, 6. april 2017:
Uredništvo: Kako je potekala korespondenca z vodilnimi v Iskri, smo natančno opisali v članku. Konkretnih odgovorov na natančno zastavljena vprašanja nismo prejeli. Danes pa smo po e-pošti prejeli besedilo, ki ga objavljamo v celoti, prenesli smo ga v izvirni obliki, vanj nismo posegali in je nelektorirano:
Objava popravka Kokalj: »Iskra, elektro in elektronska industrija, d.d. je paradni konj slovenskega gospodarstva. Tako je bilo 8. marca 1946, ko je bila ustanovljena takratna Iskra SOZD in tako je še danes. Iskra se razvija – včasih je proizvajala najnaprednejše radijske sprejemnike in znamenite Iskrine telefone ETA, ki so poleg muzeja moderne umetnosti v New Yorku (MoMA), razstavljeni tudi v našem stalnem razstavnem prostoru v Ljubljani (tako imenovani »showroom«). Danes Iskra v PE Iskre v Semiču med drugim proizvaja kondenzatorje, ki omogočajo ogromen prihranek električne energije in so vgrajeni v vsako elektronsko napravo kot npr. televizija, radio, telefon, pralni stroj. Posebej smo ponosni na to, da PE Semič proizvaja kondenzatorje za jedrsko elektrarno Krško, tovarno papirja Paloma, slovenske železnice, avtocestne predore, naši kondenzatorji so vgrajeni v Boscheve, Mielejeve pralne stroje, ki so pralni stroji najvišje kakovosti. Naša velika kupca sta Siemens in Whirlpool, ki kondenzatorje prav tako vgrajujeta v svoje izdelke.
Naši proizvodnji prostori so opremljeni z najmodernejšo tehnologijo, pred 3-leti smo investirali več kot 1-milijon EUR v postavitev t.i. »čistih prostorov«, v katerih ni niti najmanjših prašnih delcev, ki bi lahko vplivali na kakovost končnega izdelka.
Že iz imen naših kupcev, ki redno obiskujejo našo PE Semič ter iz načina proizvodnje kondenzatorjev, je razvidno, da proizvodnje linije niso zastarele. To smo želeli avtorju/avtorici članka tudi v živo pokazati na lokaciji v PE Semič, vendar je obisk zavrnil/a.
V Iskri, d.d. se zavedamo pomena naših zaposlenih in tudi študentov. Avtor/ica članka neresnično prikazuje, da delavci delajo 12-16 ur dnevno, tudi po cel teden. To ne drži. Študenti, ki se na lastno željo odločijo začasno pridružiti našemu kolektivu, delajo v glavnem največ 8-ur dnevno, v dopoldanski in popoldanski izmeni, ne pa ponoči. Delajo zgolj občasno, ko je zaradi posameznega večjega naročila, potrebno najeti dodatno pomoč. Za delo prejmejo plačilo v višini 4,53 bruto EUR.
Drži, da si strošek prevoza na delo plačajo sami – po naših izkušnjah noben delodajalec ne povrne stroška prevoza. Imajo pa zato študentje (enako kot vsi zaposleni) vsak dan na voljo brezplačno malico in poleg tega še brezplačno jabolko slovenske integrirane pridelave ter brezplačno polnozrnato štručko, slovenskega proizvajalca Žito. S to akcijo podpiramo zdrave prehranjevalne navade zaposlenih in študentov ter hkrati slovenske proizvajalce sadja in slovenskega proizvajalca pekovskih izdelkov. Verjamemo v to, da moramo Slovenci drug drugega podpirati, saj lahko uspemo le s skupnimi močmi.
Bi pa želeli potrditi navedbo, da je vodja ene od linij, oseba s končano srednjo vzgojiteljsko šolo. Gre za osebo, ki ima izkušnje in se je z delom izkazala kot delavka z izjemno delovno etiko in lepim odnosom do sodelavcev, zaradi česar je upravičila zaupanje vodstva za vodenje ene od linij. V Iskri namreč verjamemo, da se izobrazba ne konča pri spričevalu. Verjamemo, da lahko vsak, ki zaupa vase in v svoje sposobnosti, napreduje v službi, ki ga osrečuje in da ljudje nismo dolžni pri 40-letih opravljati poklica za katerega smo se izobrazili pri 18-ih.
O pojasnilih, ki naj bi jih posredoval eden od Sindikalistov Iskre, d.d. (imena avtor/ica članka ne razkrije), smo se pozanimali pri predsedniku Sindikata Iskre, d.d.. Ta je povedal, da kot predsednik sindikata delavcev Iskre, d.d. za študente sploh ni pristojen, vendar meni, da bi veljajo obvezno plačilo prevoza študentov na delo, urediti za vsa podjetja v Sloveniji.
Prav tako smo gospe Tini, urednici spletnega portala, med obiskov PE Semič želeli omogočiti srečanje z našimi študenti in zaposlenimi, da bi se lahko z njimi tudi neposredno pogovorila in srečala. Ti bi ji brž ko ne povedali, da v Iskri za študente omogočamo pridobitev kadrovskih štipendij in jim s tem pomagamo pri študiju. Tudi to je zavrnila z navedbo, da Iskro in razmere v njej pozna.
Naše iskreno mnenje je, da Iskre ne pozna. Ne pozna niti naših izdelkov niti ne pozna pomena, ki ga imajo naši delavci za Iskro in za slovensko gospodarstvo. Mi smo nanje ponosni. Morali bi biti tudi vi.«
Rok Kokalj, direktor PE Semič
Marinka Šabec
