V Pokrajinskem muzeju Kočevje (Prešernova ulica 11) bodo drevi odprli razstavo, posvečeno umorjenim v jami pod Macesnovo gorico po koncu druge svetovne vojne. Sledilo bo predvajanje dokumentarnega filma s podobno vsebino, nato pa bo predstavljeno poročilo vladne komisije za reševanje prikritih grobišč.
Razstavo z naslovom 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je s sodelavci pripravil predsednik vladne komisije Jože Dežman.
Ob 19. uri bo odprtje razstave 19.00 odprtje razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico. Razstava bo na obled do 17. avgusta 2024.
Ob 20. uri bo projekcija dokumentarnega filma 3450 – Bratomor v jami pod Macesnovo Gorico. Sledila bo predstavitev poročila komisije vlade za reševanje prikritih grobišč.
Aprila in maja je bila razstava na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, njena angleška različica pa je bila aprila predstavljena v Evropskem parlamentu. V pokrajinskem muzeju bo razstava na ogled do 17. avgusta.
O istih dogodkih kot razstava govori dokumentarni film 3450 – Bratomor v jami pod Macesnovo gorico. Govori o pobitih, njihovi poti v smrt ter skrivanju in odkrivanju resnice o povojnih pobojih, ki so bili vse do osamosvojitve Slovenije bolj ali manj prikrivani. V dokumentarnem filmu nastopajo tudi nekatere priče takratnih dogodkov, med drugim Janez Janša starejši.
Od aprila do septembra 2022 so arheologi v breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu izkopali posmrtne ostanke 3450 moških, pomorjenih od 2. do 10. junija 1945. Da so lahko prišli do posmrtnih ostankov, so morali izkopati okoli 3000 kubičnih metrov razstreljene kamnine, saj je bil vhod v jamo po poboju miniran.
Pričevanja pobeglih iz jame, raziskave iz obdobij med letoma 1990 in 2017, predvsem pa med 2019 in 2022, so potrdili, da je bila jama grobišče slovenskih domobrancev, hrvaških ustašev, četnikov in drugih, je pred časom povedal Dežman. Šlo je za moške različnih starosti, najmlajši je imel 14 let.
Kot ugotavljajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu po koncu druge svetovne vojne na več grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, med 15.000 in 20.000, v breznu pod Krenom, 3450 pa, kot rečeno, v bližnjem breznu pod Macesnovo gorico, poroča STA.
K. R.
