Skrajno leva stranka Levica je ena od posebnosti v političnem prostoru, ne samo v slovenskem, ampak tudi širše v evropskem. Na eni strani odkrito propagira komunizem, njeni poslanci romajo k sicer zdaj že padlemu venezuelskemu diktatorju Nicolasu Maduri, istočasno pa njeni vidni člani brez zadržkov uživajo v vseh ugodnostih, ki jih prinaša razviti kapitalizem.
V vladi Roberta Goloba je Levica zagovarjala nekatere najbolj skrajne ideje, kot so samoupravljanje v podjetjih, temeljni dohodek in izstop iz Nata, njena koordinatorka Asta Vrečko pa je romala na ustanovno mesto propadle Komunistične partije Slovenije. Zato ne preseneča, da so mnogi prepričani, da takšne skrajne stranke ne sodijo v slovenski in zahodni politični prostor.
Na slednje je v nedeljskem intervjuju z Jožetom Možino za TV Slovenija posredno opozoril tudi vidni osamosvojitelj Jelko Kacin, ko ga je novinar vprašal, v katero smer bi morala iti v prihodnje samostojna Slovenija.
“Mi moramo zdaj vendarle odrasti. Nismo popek sveta. Ne moremo se tolažiti, da smo bili nekoč najbolj razviti del nekdanje Jugoslavije. Biti moramo veliko bolj prodorni, če hočemo preživeti na dolgi rok. Moramo rešiti tudi našo demografijo in se ukvarjati z našimi realnimi problemi. Sam bom naredil vse, da Asta Vrečko ne pride nikdar več v vlado. To je bilo obdobje čebinskih norosti, tega ideološkega kulturnega nasilja. To ne pelje nikamor in enkrat je dosti, za zmeraj je dovolj,” je bil jasen Kacin.
A. V.
