Predstavniki ljudskih iniciativ, ki spremljajo romsko problematiko, so na včerajšnji novinarski konferenci v Mihovici pri Šentjerneju opozorili, da so varnostne razmere v jugovzhodni Sloveniji ušle izpod nadzora. Zahtevajo sprejem zakonov, ki jih je s podpisi volivcev v državni zbor vložilo 11 občin, sicer napovedujejo nove aktivnosti.
Sporočili so: “Ne bomo več stali križem rok. Če nas ne boste zaščitili vi, se bomo morali zaščititi sami.”
Kot je na novinarski konferenci povedal Silvo Mesojedec, koordinator Ljudske iniciative Dolenjske, ki združuje šest dolenjskih in eno ljubljansko iniciativo, na območju jugovzhodne Slovenije ni več mogoče govoriti o posameznih incidentih, ampak o tem, da je težava postala sistemska. “Govorimo o strahu, ki se je naselil v naše domove, na ulice in otroška igrišča. Govorimo o sistematični zatajitvi države, ki ne zmore ali noče zaščititi svojih državljanov,” je dejal.
Posebej je opozoril na zaostrovanje razmer v Novem mestu, kjer je prišlo do več napadov mladoletnih Romov na občane. “Posebej zaskrbljujoče je, da zdaj že kar 12- do 15-letniki napadajo mimoidoče in to sredi belega dne,” je dejal. Kako resno je stanje, so po njegovih besedah sicer najbolje pokazala ponedeljkova vzdrževalna dela novomeške komunale na vodovodu v romskem naselju Brezje, ki jih je morala varovati do zob oborožena policija.
Občutka, da bo kaj bolje, predstavniki civilnih iniciativ niso dobili niti na ponedeljkovem sestanku na notranjem ministrstvu, čeprav jim je državna sekretarka Helga Dobrin obljubila, da bo delovna skupina za obravnavo romske problematike, ki jo vodi, znova proučila njihove predloge. Sestanka na ministrstvu se je udeležilo 10 predstavnikov vseh sedmih iniciativ, povezanih v Ljudsko iniciativo Dolenjske, to so ljudske iniciative Novo mesto, Trebnje, Brežice, Krško, Šentjernej, Škocjan in Roje pri Ljubljani. Notranjega ministra Boštjana Poklukarja ni bilo, temu sestanku se je izognil.
Predstavnikov civilnih iniciativ pa je dovolj ignorance, zato zahtevajo, da vlada nemudoma uresniči zakonske predloge 11 občin.
Mesojedec je poudaril, da iniciative niso nastale iz sovraštva, ampak iz nuje, “ker lahko očitno le organizirano ljudstvo doseže spremembe, ki so nujno potrebne”. Dejal je, da iniciative nimajo nobenih političnih interesov.
Predstavnik Ljudske iniciative Roje pri Ljubljani Pavel Zatler je kot težavo, s katero se srečujejo v Rojah, izpostavil, da za razliko od iniciativ v jugovzhodni Sloveniji nimajo podpore vodstva občine. Kot je dejal, je župan Zoran Janković v ponedeljek najprej obiskal Rome, šele nato ostale krajane, pa še te je potem zapustil vznemirjen z besedami, naj sami rešijo svoje težave z odvetnikom. “Mestna oblast je tako del težave, in ne rešitve,” je ocenil.
V Ljudski iniciativi Šentjernej se po besedah Andraža Rumpreta zavedajo, da morajo živeti z Romi, zahtevajo pa, da za vse velja ista zakonodaja. Bogdan Krašna iz Ljudske iniciative Šentjernej težavo vidi v sistemu. Kot primer je navedel zasebna zemljišča, ki so jih nezakonito naselili Romi, lastniki pa ne morejo priti do njih. “Jasno je treba povedati, da gre za zemljišča, ki so bila ukradena zasebnikom, država pa mora poskrbeti, da jim bodo vrnjena,” je poudaril.
Bogdan Palovšnik iz Ljudske iniciative Brežice je kot nedopustno je ocenil, da se je šele avgusta letos začelo sojenje Romu za napad z nožem februarja lani v Brežicah.
Mesojedec pa je opozoril še na težave prebivalcev v Beli krajini, kjer se srečujejo z vlomi v zidanice. Vlomi so tako pogosti, da ljudje zidanice puščajo kar odprte, da ne bi nastajala nova škoda. V njih tudi nimajo ničesar več, kar bi bilo vredno odnesti, je povedal.
Ker ljudje vlomov niti ne prijavljajo več, je danes vse pozval, naj kazniva dejanja dosledno prijavljajo policiji.
M. D.
