“Dolga, a na koncu uspešna pot za Evropo in Slovenijo končana. Hvala odlični ekipi doma in v Bruslju,” je pred nekaj minutami na Twitterju zapisal predsednik slovenske vlade Janez Janša.
Pri tem je Janez Janša objavil tudi poseben zapis, v katerem je pojasnil dogovor in dosežke za Slovenijo. Ti so izjemni.
Slovenija bo dobila izredno veliko: 10,5 milijarde evrov evropskih sredstev. Največ doslej! To je približno enoletni državni proračun Republike Slovenije.
Evropska poslanka Romana Tomc je bo tem zapisala: “Odlične novice iz Bruslja. Čestitke za vzdržljivost, modrost in pogum. To je dober kompromis za vse. 10,5 milijarde evrov, kolikor bo dobila Slovenija, je zelo veliko. Res dobro izpeljana pogajanja. Bravo! Janez Janša: Izkupiček je najboljši doslej.”
Dodajmo, da so bila prvotna pričakovanja, da bo Slovenija za okrevanje po epidemiji covid-19 prejela 3 milijarde evrov nepovratnih in 3 milijarde evrov povratnih sredstev. Končni izkupiček pogajanj pa je 6,6 milijarde evrov nepovratnih in 3,9 milijarde evrov povratnih sredstev. Skupno 10,5 milijarde evrov.
Evropski svet je danes zgodaj zjutraj po večdnevnih pogajanjih dosegel dogovor o Večletnem finančnem okviru in Instrumentu za okrevanja, skupaj vrednih 1824 milijard evrov. Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo olajšala okrevanje po krizi covid in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod.
Pomembno je, da so države članice prepoznale strateški pomen finančnega paketa za okrevanje za stabilnost in nadaljnji razvoj Evropske unije, še posebej v luči izzivov, ki so pred nami. Dogovor je jasen odraz solidarnosti med državami članicami in bo nedvomno okrepil povezanost v Uniji.
Slovenije je v pogajanjih, te je vodil vladni predsednik Janez Janša, uspela uresničiti ključni strateški cilj – doseči ambiciozen dogovor, ki bo omogočil dovolj velik obseg sredstev za učinkovit odgovor na krizo covid ter soočenje z izzivi, ki jih prinašata digitalizacija in podnebne spremembe.
Hkrati pa je Slovenija izpolnila tudi svoje bistvene pogajalske cilje in zagotovila ugoden delež sredstev v okviru novega Instrumenta za okrevanje, primerljiv obseg kohezijskih sredstev kot jih ima na voljo v sedanjem finančnem obdobju ter izboriti dodatna sredstva za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in politiko razvoja podeželja.
Po ocenah naj bi Slovenija v naslednjih sedmih letih v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in še 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike. Poleg tega pa bo upravičena še do dodatnih 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev in imela na voljo do 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega Instrumenta za okrevanje.
Slovenija je v zaključku pogajanj uspela iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov sredstev za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, ki se je zaradi svoje razvitosti soočala z občutnim padcem kohezijskih sredstev.
S tem je Slovenija usela zadržati primerljiv obseg sredstev, ki ga je na področju kohezijske politike prejemala v obdobju 2014-2020.
Še posebej pa veseli dejstvo, da bo kohezijska regija Vzhodna Slovenija (katere del je tudi naša Jugovzhodna Slovenija) po novem upravičena do več sredstev (za 13 odstotkov) kot jih prejema v obstoječem finančnem obdobju.
Na področju skupne kmetijske politike je Slovenija uspela zadržati obseg neposrednih plačil, nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstojem obdobju in uspela bistveno izboljšati predlog Evropske komisije glede razvoja podeželja ter pridobitno posebno alokacijo v višini 50 milijonov evrov.
Slovenija tako v obdobju 2021-2017 ostaja neto prejemnica sredstev proračuna EU – tako v okviru Večletnega finančnega okvir, kot v okviru novega instrumenta za okrevanje.
Uspeh slovenske delegacije v Bruslju na čelu s predsednikom vlade Janezom Janše je izreden. Sloveniji so pridobili 1,7 odstotka od vseh nepovratnih sredstev EU, čeprav imamo le 0,45 odstotka celotne populacije EU.
J. M.
