Ob grobišču po vojni umorjenih pri breznu pod Krenom v Kočevskem rogu je danes potekala spominska slovesnost z mašo. Mašo je vodil predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. V nagovoru je izpostavil nujnost sprave in poprave krivic ter izpostavil, da je “prihodnost pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse”.
Bivši predsednik Borut Pahor in predsednik SDS Janez Janša sta poleg brezna za vse žrtve položila spominska venca. Iz Pahorjevega kabineta so včeraj sporočili, da se je slovesnosti udeležil v okviru njegovih prizadevanj za spravo.
Saje je spomnil, da je namen vsakoletnega srečanja pri breznu pod Krenom molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. “Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh,” je poudaril.
Molitev za spravo morajo po besedah škofa “nujno spremljati tudi ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprava krivic”, pri čemer pa pravičnosti “ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev”. “Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso,” je pozval.
Spomnil je, da je vlada pred kratkim ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ob tem pa poudaril, da jim ni mogoče odvzeti ali ukiniti spomina na žrtve in krivice. “Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost,” je pozval.
Škof ocenjuje, da je prihodnost pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse: “Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati.”
Spomnil je, da v državi še vedno ni dogovora, kje bodo pokopane žrtve iz bližnjega brezna pod Macesnovo gorico. “Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemu ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina?” je vprašal. Ocenil je, da bi bilo najustreznejše mesto za pokop ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti, tudi okupatorski vojaki.
Po maši je sledil kulturni program Nove slovenske zaveze, v okviru katerega je zbrane nagovoril pravnik Andrej Fink. Poudaril je, da so bili povojni poboji sad človeške podlosti ter nekaterih združb in ljudi z imeni in priimki. “Osebno je bilo že vse gorje odpuščeno. Osebnih krivcev danes tudi ni več, vendar iz nadnaravnega, družbenega, državnega vidika ne more biti vse kar tako pozabljeno, kot da se ni nič zgodilo. Nerazčiščena preteklost bremeni sedanjost in ji onemogoča zdravo pot naprej,” je dejal.
Slovesnosti sta se med drugim udeležila bivši predsednik republike Borut Pahor in predsednik SDS Janez Janša. Oba sta k obeležju ob breznu položila venca. Poleg Janeza Janše so bili še Aleš Hojs, podpredsednik SDS, poslanka Alenka Jeraj in poslanca Jože Tanko in Branko Grims. Venec je v imenu države položila tudi častna garda Slovenske vojske.
A. V.
