Projekt šentrupertskih kozolcev je v sesedanju. Namen je bil dober, ampak očitno povezan predvsem s povečanjem možnosti za kandidiranje na različnih razpisih za pridobivanje nepovratnih – predvsem evropskih sredstev, tudi v povezavi z lesom. Projekt je v velikih izgubah, te je približno toliko kot so imeli v letu 2016 prihodkov. Imajo zgolj krizo, povezano z vodenjem, ali je v ozadju še kaj drugega?
Prvi muzej kozolcev na prostem je pred dnevi praznoval četrti rojstni dan. Šentrupertska pridobitev je lepa, stane pa tudi veliko. Povrh vsega se je v štirih letih zamenjalo že 5 direktorjev. Delujejo kot občinsko podjetje, občina pa njihove bilance, ki izkazuje zelo veliko izgubo in je praktično brez premoženja, z negativnim kapitalom, letos – vsaj po javno dostopnih podatkih – še ni obravnavala.
Iz dostopnih podatkov je občina letos sklicala le dve občinski seji, 15. februarja in 24. aprila, na nobeni od teh pa ni bilo na dnevnem redu obravnava poročila občinskega podjetja za leto 2016. Na decembrski seji, ki je bila 14. decembra lani, pa so obravnavali predlog finančnega načrta Dežele kozolcev za leto 2017. Iz zapisnika je razvidno, da je zdajšnja direktorica Branka Brcar pojasnila, da je na seji “trenutno predstavljena muzejska dejavnost, nato bo predstavljena tržna dejavnost, na naslednji seji pa bo podala poročilo o poslovnem rezultatu”. Na naslednji (februarski) seji pa tega ni bilo več.
Iz decembrske razprave je še razvidno, da si Brcarjeva zavzema, “da je treba s skupnimi močmi Deželo kozolcev ohraniti, povečati turistično ponudbo in s tem obisk”. Že s tem zapisom je razvidno, da so na občinskem svetu razpravljali tudi o težavah tega projekta. Svetnica Janja Grebenc pa je ponovila stališče, ki ga je zagovarjala že v preteklosti, da se mora Dežela kozolcev sama financirati, vendar pa je prav, “da se Deželi kozolcev pomaga, da občina kot 100-odstotni lastnik podpre Deželo kozolcev.” Končni sklep je bil, da se podjetju oziroma njenemu zavodu (v bistvu gre tu za dve pravni osebi) zagotovijo sredstva za sofinanciranje v proračunu za leto 2017.
V občinskem proračunu 2017 za Deželo kozolcev ni denarja
V nadaljevanju smo preverili, kako je s tem. Iz občinskih bilanc za leto 2016 je razvidno, da je občina Deželi kozolcev že lani odmerila manj kot desetino načrtovanega denarja za promocijo, za letos in vse do leta 2020 pa nima v načrtu prav nič, kar bi se nanašalo na ta del. Ob tem pa je Dežela kozolcev, d. o. o., ustanovila še Zavod dežela kozolcev, čemu je to namenjeno, ni jasno. Direktorica je ena in ista, Branka Brcar, pred tem Špela Smuk
Kozolci kot občinsko podjetje
Kozolci uradno delujejo pod firmo Dežela kozolcev Šentrupert, dejavnost muzejev, d. o. o. Kot podjetje v lasti Občine Šentrupert. Občina je podjetje ustanovila 16. maja 2013, pri tem lahko v uradnih dokumentih beremo, da je bil namen ustanovitve povečanje možnosti pri kandidiranju na različne razpise.
Ob ustanovitvi podjetje je občina nakazala 30.000 evrov, kar so knjižili kot ustanovni kapital. Nato pa jim je 24. februarja 2016 nakazala še 30.000 evrov. Najprej kot kratkoročno posojilo, ki so ga letos 2016 glede na bilančne podatke pretvorili v ustanovitveni kapital. Ne samo s poslovanjem, občinsko podjetje ima očitno tudi veliko krizo vodenja.
Štiri leta – pet direktorjev
- Od 16. maja 2013 do 27. oktobra 2014 je bila direktorica Urša Repše
- Od 27. oktobra 2014 do 6. avgusta 2015 je bil direktor Uroš Pikl
- Od 6. avgusta 2015 do 15. oktobra 2015 je bila direktorica Vesna Horvat
- Od 15. oktobra 2015 do 10. marca 2016 je bila direktorica Špela Smuk
- Od 10. marca 2016 je direktorica Branka Brcar
Konec leta 2016 brez zaposlenih
V gradivu za decembrski občinski svet je zapisano, da je za skrajšan delovni čas zaposlena kustosinja, iz razkritij k bilanci za leto 2016 (na dan 31. 12. 2016) pa je razvidno, da tam ni nobenega zaposlenega vel, med letom pa so skoraj polovico prihodkov namenili za plače. Dodatno so v poročilu še navedli, da vključujejo kader, zaposlen prek javnih del. Tudi tega iz bilanc ni razvidno. Med drugim so še zapisali, da “njihovo poslanstvo sovpada z nacionalno strategijo, v kateri je les med strateškimi materiali”. Program je sicer zanimiv, vendar pa uradne bilance kažejo, da s projektom nekaj ni v redu.
Kako poslujejo? Leta 2016 z izgubo 22.609 evrov
Bilance za leto 2016 kažejo, da so imeli 71.959 evrov prihodkov, za plače so dali 30.084 evrov, med letos so imeli povprečno 1,8 zaposlenega, merjeno v delovnih urah. Nadalje so imeli kar 22.609 evrov izgube (leto pred tem 311 evrov dobička), skupna izguba iz poslovanja vseh štirih let pa je rekordnih 70.614 evrov.
Kaj pa premoženje in obveznosti? Vrednost osnovnih sredstev leta 2016 povečali za okrog 19.000 evrov, vrednost kapitala pa je bila negativna in je znašala 10.614 evrov. Ob tem so konec leta 2016 imeli za kar 53.700 evrov kratkoročnih obveznosti (očitno posojil), za kaj so porabili ta denar, iz bilance ni razvidno. Hkrati so imeli kar 19.265 evrov neplačanih poslovnih obveznosti.
Leta 2015 z dobičkom 312 evrov
V letu 2015 so prihodki podjetja zelo padli, na 45.711 evrov. Kljub temu so poslovali s 312 evri dobička. To je bilo tudi edino leto, ko se niso utapljali v izgubah. Na bančnem računu so imeli ob koncu leta točno 133 evrov. Kapital je bil že negativen. Med letom so izplačevali plače za enega zaposlenega, ob koncu leta pa so v bilančnih razkritjih zapisali, da ni nobenega zaposlenega več. Tudi prihodkov, koliko so jih kje ustvarili, niso več razčlenjevali. Neplačanih poslovnih obveznosti so imeli 16.717 evrov.
Leta 2014 z izgubo 40.916 evrov
V letu 2014 so imeli 60.712 evrov prihodkov (pri tem so 23.669 evrov dobili od prodaje spominkov, preostalih 35.076 evrov od opravljanja storitev), 1 zaposlenega (za plače so dali 31.178 evrov), in že 40.916 evrov nove izgube. Ob koncu leta so imeli na bančnem računu 10.265 evrov, 30.000 evrov novih finančnih obveznosti in 17.550 evrov neplačanih poslovnih obveznosti. Glede na to predvidevamo, da je Občina Šentrupert v letu 2014 podjetju nakazala 30.000 evrov in jih kasneje zgolj preknjižila v ustanovitveni kapital.
Leta 2013 z izgubo 7.403 evrov
V letu 2013 so imeli 52.513 evrov prihodkov (od tega so od prodaje spominkov zaslužili 15.576 evrov, ostalo pa iz opravljanja dejavnosti na prostem), 1 zaposlenega, 7.403 evrov izgube. Vrednost osnovnih sredstev je bila 2.400 evrov (to je bila oprema, pohištvo in računalniki), ob koncu leta 2013 so umeli 11.852 evrov neplačanih obveznosti.
Skupne izgube v štirih letih kar 70.614 evrov
V letu 2016 pa se je, kot smo napisali uvodoma, marsikaj spremenilo. Na slabše. Ob tem pa so vrednost osnovnih sredstev povečali. Glede na to, da pred tem v bilancah kozolcev sploh niso imeli bilančno ovrednotenih, je možno, da so te ovrednotili (kar je sicer manj verjetno) ali pa morda kupili kakšen avtomobil. Iz bilančnih razkritjih ni nič razvidno. Za zadnji dve leti ni razvidno niti to, koliko prihodkov so v letih 2014 in 2015 ustvarili s prodajo spominkov. Razvidno pa je, da so vrednost 30.000 evrov v letu 2016 iz kratkoročnega posojila občine spremenili v ustanovni kapital. Vrednost kapitala ob koncu leta 2016 je negativna, skupna izguba je že 70.614,50 evra.
Šentrupertsko občinsko podjetje Dežela kozolcev je, knjigovodsko gledano, na najboljši poti v stečaj ali likvidacijo, ali pa se jim morebiti obeta novi lastnik, ki bi do uveljavljene blagovne znamke lahko prišel zelo poceni?
Iz občinskih dokumentov ni razvidno, da bi občina sledila sklepom občinskega sveta
Preverili smo še občinski proračun in ugotovili, da občina za projekt Dežela kozolcev v letih 2017 do 2020 nima v načrtu nobenih sredstev za spodbujanje razvoja tega projekta. Za leto 2016 so imeli v planu 106.464 evrov za namen Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva, porabili pa so le 15.299 evrov. Zadnjo sejo so imeli občinski svetniki 24. aprila, na njej pa ni bilo uvrščene nobene točke dnevnega reda o tej Deželi kozolcev. Iz gradiva za sejo, ki je bila 15. februarja, je nadalje razvidno, da je poslovanje podjetja Dežela kozolcev pregledal tudi občinski nadzorni odbor, vendar tega, kaj so ugotovili, ni nikjer zapisanega.
V štirih letih porabili 221.752 evrov oz. 55.438 evrov letno
Preverili smo še prejemke in plačila tega občinskega podjetja, ki je doslej porabilo 221.752 evrov. Največ za t. i. druga plačila, 31.795 evrov (kaj točno je tu, ni razvidno) in za plače. Zneski so precej razdobljeni, doslej so izvedli 146 nakazil, v štirih letih je to okrog 3 mesečno.
Prejeli so 112.059 evrov proračunskega denarja: 28.014 evrov letno
Doslej so prejeli 112.059 evrov proračunskega denarja, največ, 85.572 evrov, jim je nakazala Občina Šentrupert. Sledijo manjši zneski, drugi je Center za razvoj Litija, ki je nakazal 5.037 evrov. Skupno je bilo 58 prejemkov
Najslabša možna boniteta, slabi plačniki
Občinsko podjetje ima po podatkih spletne baze Gvin.com zelo slabo boniteto, D 3+, v bistvu najslabšo možno. Plačujejo 73 dni po valuti in ne ustvarjajo nobene dodane vrednosti oziroma je ta celo negativna.
Ob teh katastrofalno slabih finančnih podatkih smo preverili še delovanje dveh zadnjih direktoric. Branka Brcar je zastopnica Turističnega društva Šentrupert, podjetja Dežele kozolcev in Zavoda Dežela kozolcev. Včasih je bila tudi zastopnica podjetja Prevent SPM, d. o. o. Špela Smuk (iz Trebnjega) pa je ustanoviteljica in zastopnica podjetja Mensuras, d. o. o., soustanoviteljica ZTR Temeniške in mirnske doline in članica vodstva Občine Trebnje.
Ustanovili so še Zavod Dežela kozolcev, zakaj, ni jasno
Obstaja tudi Zavod Dežela kozolcev za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Doslej so decembra 2015 prejeli 950 evrov, nakazalo jih je kar istoimensko občinsko podjetje Dežela kozolcev. Zavod ima sedež na naslovu Šentrupert 5 in je bil ustanovljen je bil 26. oktobra 2015, v času, ko je občinsko podjetje Dežela kozolcev, d. o. o., vodila Špela Smuk iz Trebnjega. Istoimenski zavod je ustanovilo kar občinsko podjetje Dežela kozolcev. Letos, 17. januarja 2017, pa je zavod zaprl bančni račun. Datum sovpada z nastopom Branke Brcar na mesto direktorice podjetja Dežela kozolcev. Čemu je vse to potrebno, je res neznanka. Morda povezave lahko iščemo v tem, da podatki za organizacijsko obliko “zavod” niso javno dostopni, zato nihče ne ve, kako posluje ali kako je poslovalo.
Še nekaj o kozolcih
Kozolce so večinoma prenesli iz različnih lokacij Mirnske doline, eden je iz Ivančne Gorice, ostrvi so iz Bele krajine, kozolec iz strehe pa iz Ribniške doline. Predstavljen je tudi razvoj kozolca na Slovenskem skozi 6 tipov, ki jih lahko spoznavamo med 19 sušilnimi napravami, od najenostavnejše ostrvi do najzahtevnejšega toplarja. Najstarejši primer je Lukatov toplar, iz leta 1795, drugi najstarejši, pokrit s slamo, pa je bil pred tem na domačiji Trstenik v vasi Gorenji konec. Kozolce so obnovili skladno s konzervatorskimi načeli, navajajo v dokumentu z novembra 2016.
- Poročilo je razvidno tukaj.
- Podatki o prejetem denarju proračunskih porabnikov so vidni tukaj.
- Podatki o plačilih Dežele kozolcev, d. o. o., so vidni tukaj.
Vir: Ajpes, Erar, Spletna stran Občine Šentrupert, Gvin.com in ostalo
T. H.
