V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke so v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona, ki določa organizacijo, vzpostavitev mreže in financiranje paliativne in hospic oskrbe v Republiki Sloveniji.
Trenutno situacijo je predstavila poslanka Alenka Jeraj.
Poudarila je: “Stanje je trenutno takšno, da imamo že nekaj let določene time anesteziološko – protibolečinskih ambulant v obeh KC in splošnih bolnišnicah. Zagotovljena so tudi sredstva, vendar iz podatkov ZZZS izhaja, da storitve niso realizirane. V letu 2022 je bilo npr. za paliativno oskrbo predviden obseg v višini 16,1 milijona evrov, realiziranih storitev pa le za 7,2 milijona evrov, kar predstavlja le 45 % realizacijo. Tudi za leto 2023 je predvidenih 16,1 milijona evrov za paliativno oskrbo.”
“Deluje že določeno število mobilnih paliativnih timov po izvajalcih, a tudi tu je dejstvo slaba realizacija, le 47 % planiranega obsega. Ocenjujemo, da bi potrebovali vsaj še 8 timov tam, kjer še niso organizirani, tako da bi jih bilo skupaj 16. To bi pomenilo dodatne cca 3 milijone evrov, če so seveda predvidena sredstva realno načrtovana, sicer se izkoristi to, kar ni realizirano v zadnjih letih.”
Predlagani zakon jasno določa naloge in izvajalce, pa tudi plačnika – ZZZS iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. “Paliativna oskrba se s storitvami medicinskih ukrepov, storitev zdravstvene nege in psihosocialne podpore vključi v storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se v celoti krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja”, je pojasnila poslanka Jerajeva.
V nadaljevanju je nakazala ureditev dejavnosti hospic hiš s statusno ureditvijo dejavnosti kot javne zdravstvene dejavnosti s financiranjem oskrbnega dne, in sicer podobno kot se financirajo storitve negovalnih bolnišnic oziroma storitve v socialnovarstvenih zavodih. “Glede na število prebivalcev in v primerjavi z npr. Nemčijo bi potrebovali 5 do 6 hospic hiš z do 50 posteljami; strošek dnevne oskrbe je v hospicu nižji od oskrbnega dne v negovalni bolnišnici.”
Kot je še poudarila poslanka Jerajeva, paliativna oskrba lahko pozitivno vpliva na potek bolezni, ne pospešuje niti ne zavlačuje smrti, potrjuje življenje in prepozna umiranje kot naraven proces. Zato so v Poslanski skupini SDS prepričani, da bo prepoznan namen ureditve paliativne in hospic oskrbe ter dobre rešitve, ki jih prinaša zakon za bolne in starejše državljanke in državljane.
A. L.
