Evropska komisija Slovenija še vedno ni odobrila nobenega zahtevka za izplačilo sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Slovenija je v Bruslju izpostavljena kot eden od problemov, obstaja tudi velika bojazen, da dogovorjena evropska sredstva ne bodo počrpana.
Sredstva so torej ogrožena, večina teh je nepovratnih.
Evropska poslanka Romana Tomc je v pismu, ki ga je poslala finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču, opozorila, da so evropski poslanci pred kratkim obravnavali problematiko črpanja sredstev iz sklada Načrt za okrevanje in odpornost.
Slovenija je bila pri tem izpostavljena kot eden izmed primerov, kjer realizacija zelo zaostaja za predvidenim načrtom. Prav zato obstaja v evropskih institucijah velika bojazen, da načrt ne bo izpeljan v celoti, kar bi pomenilo veliko izgubo evropskih sredstev.
Denar v Bruslju je Sloveniji poleti 2020 izpogajala vlada pod vodstvom Janeza Janše. Po doslej znanih podatkih je Slovenija nato v okviru predfinanciranja septembra 2021 prejela približno 231 milijonov evrov.
Po načrtu bi morala biti prvi in drugi zahtevek za plačilo poslana skupaj, in sicer v drugem tromesečju leta 2022, kar pa se ni zgodilo. Tretji zahtevek naj bi bil poslan v četrtem tromesečju 2022, kar se prav tako ni zgodilo.
Prvi zahtevek je bil predložen šele oktobra 2022, torej precej kasneje kot je bilo predvideno, medtem ko drugi in tretji zahtevek sploh še nista bila predložena. Razlogi, ki naj bi botrovali tem zaostankom naj bi bili v neizpolnjevanju ciljev oz. mejnikov, kar pomeni, da vlada Roberta Goloba ni zagotovila pogojev za črpanje evropskih sredstev, zato tudi zahtevkov v Bruselj niso poslali.
Romana Tomc je Boštjančiču iz vrst Golobovega Gibanja Svoboda še sporočila, da je “zelo neprijetno, da je Slovenija v razpravah obravnavana kot problematična država”.
Spomnila ga je, da je njegova naloga kot odgovornega ministra narediti vse kar je v njegovi moči, da do zamud pri črpanju evropskih sredstev ne bo prihajalo in da sredstva, ki so na voljo v skladu Načrt za okrevanje in odpornost ne bodo izgubljena.
Finančnega ministra je še prosila, da za potrebe nadaljnjih razgovorov in razlag v Evropskem parlamentu pojasni, kje so vzroki za nastale zamude. Doslej natančnih pojasnil še nismo zasledili.
Črpanje evropskih sredstev je izredno pomembno, od tega so pomembne tudi investicije v Sloveniji. Slovenija je bila pri tem pod Janševo vlado med najuspešnejšimi državami članicami EU. Zdaj pa smo se ponovno spustili med najslabše. Temu primerno so tudi investicije v državi zastale. Končujejo se samo še tiste, ki so bile začete v času vlade Janeza Janše (2020 – 2022).
Spomnimo tudi na večurna pogajanja Slovenije v Bruslju, kjer je ekipa z Janšo na čelu dosegla izreden uspeh. Zdaj pa Golobovi oz. člani levičarske vlade tega niti počrpati ne znajo.
Nenazadnje spomnimo, kako je Tanja Fajon, takrat še v vlogi evropske poslanke, v Bruslju poskušala načrtno doseči, da EU Sloveniji denarja ne bi odobrila. Zdaj je ministrica za zunanje zadeve.
Pismo evropske poslanke Romane Tomc finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču:
J. M.
