Rast slovenskega domačega bruto proizvoda (DBP) je bila v letošnjem tretjem četrtletju glede na predhodno, drugo četrtletje, nadpovprečna, kar 12,4-odstotna, in s tem sedma največja med 27 državami članicami EU. Povprečje EU (28 članic) je bilo 11,6 odstotka.
Podatke je v ponedeljek objavil Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), dr. Matej Lahovnik pa je ob tem na Twitterju zapisal, da je bila rast slovenskega BDP-ja v tretjem četrtletju glede na drugo četrtletje z 12,4 odstotka nadpovprečna in sedma največja v Evropski uniji.
“Res škoda, da so nekateri jeseni vztrajno s kršitvami zdravstvenih priporočil širili virus ter zminirali okrevanje.”
Umar je včeraj objavil Komentar podatkov o gospodarski rasti v 3. četrtletju 2020. Zapisali so, da je sproščanje omejitvenih ukrepov vplivalo na občutno okrevanje gospodarske aktivnost v tretjem četrtletju, v zadnjem četrtletju pa je pričakovana ponovna upočasnitev.
BDP je v Sloveniji realno četrtletno okreval celo bolj, kot so pričakovali, medletni upad se je z 2,6 odstotka znatno zmanjšal (v drugem četrtletju je bilo to zmanjšanje kar 13-odstotno.
Umar je zapisal, da je s postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov zaradi začasnega izboljšanja epidemiološke situacije v poletnih mesecih k manjšemu medletnemu upadu aktivnosti prispevalo predvsem hitro okrevanje aktivnosti v izvoznem delu gospodarstva, predelovalnih in nekaterih storitvenih dejavnostih, tudi v turizmu. Zaradi oživljanja aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah sta se zmanjšala tudi medletna padca izvoza in uvoza. Investicije v opremo in stroje so četrtletno močno okrevale, investicije v gradbene objekte pa so celo presegle raven pred letom dni.
Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov so se po aprilskem strmoglavljenju na najnižje vrednosti v zgodovini počasi izboljševala do oktobra, ko so se zaradi drugega vala epidemije in posledičnih omejitvenih ukrepov ter zaprtja nenujnih storitvenih dejavnosti začela ponovno slabšati.
V zadnjem četrtletju pa je pričakovano ponovno povečanje medletnega padca gospodarske aktivnosti, ki pa bo predvidoma manjši kot spomladi in osredotočen predvsem na storitveni del gospodarstva.
Komentar Umarja je v celoti dostopen na spletni povezavi: Umar
J. M.
