Slovenska tiskovna agencija je objavila zelo zanimiv prispevek o bolnikih s sladkorno boleznijo in njihovim ravnanjem med vročinskimi valovi. Po odgovore so se napotili do diabetologinje Jelke Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Bolniki s sladkorno boleznijo so med vročinskimi valovi med ogroženimi skupinami. Vročina med drugim vpliva tudi na inzulin, s katerim se zdravijo osebe s sladkorno boleznijo tipa 1. Ob visoki vročini se namreč inzulin iz podkožja hitreje absorbira v kri in ima drugačen način delovanja, je pojasnila diabetologinja Jelka Zaletel.
Vročina vpliva tudi na beljakovino inzulin, s katero se zdravijo osebe s sladkorno boleznijo tipa 1. Ko je zelo vroče, se inzulin iz podkožja hitreje absorbira v kri in ima drugačen način delovanja, kot ko koža ni pregreta. Kot je poudarila, morajo biti zato ti bolniki še posebej pozorni, na kakšen način se poleti zdravijo.
“Skrb za temperaturo, na kateri hranimo inzulin, je v poletnih mesecih še toliko bolj pomembna. Tudi tehnični pripomočki, ki jih ljudje uporabljajo za merjenje sladkorja oziroma za dovajanje inzulina, kot so inzulinske črpalke, imajo svoje zahteve, predvsem pri visoki vročini,” je pojasnila.
Bolnikom svetuje, naj bodo pozorni, da torbice z zdravili in medicinskimi pripomočki ne puščajo v avtu ali blizu oken v stanovanju. Ko so temperature visoke, priporoča, da inzulin shranjujejo v najbolj hladnih delih stanovanja. Pred uporabo inzulina jim svetuje tudi, da preverijo, ali je tekočina enake prosojnosti in zgleda enako kot sicer. “Ko toplota poškoduje molekulo inzulina, se ta spremeni, kar lahko tudi na videz opazimo, saj nastanejo kosmi. Tak inzulin ni učinkovit in ga je zato treba zavreči,” je poudarila.
Bolnikom svetuje tudi, da inzulin in ostale pripomočke s seboj na potovanja vzamejo v več kompletih, in jih shranijo v ločenih kosih prtljage, še posebej, če potujejo z letalom. Če se kateri izmed kompletov poškoduje, tako ni izgubljena celotna zaloga zdravila.
Prav z namenom ozaveščanja o izzivih življenja s sladkorno boleznijo tipa 1 pa v okviru svojega vseevropskega projekta v petek v Slovenijo prihaja ustanovitelj društva Just did it Hakaroa Vallée, ki si je postavil cilj, da v ta namen v vsaki izmed 27 držav članic EU preteče nekaj kilometrov. V Ljubljani bo start ob 9. uri pred državnim zborom, tekaška trasa bo potekala po ulicah središča Ljubljane.
V Sloveniji je ocenjeno število oseb z diagnosticirano (znano) sladkorno boleznijo približno 153.700. Od tega je leta 2024 po navedbah NIJZ zdravila za zniževanje glukoze (antihiperglikemike) prejemalo 130.682 oseb; preostanek (okoli 15 %) bolezen uravnava brez zdravil (prehrana, gibanje ipd.).
Bolezen tip 1 ima približno 5–10 % vseh primerov. To pomeni okvirno 7.700–15.400 oseb.
Tip 2 pa 90 do 95 % vseh primerov (približno 138.000 do 146.000 oseb).
Razlike med sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2
Tip 1: Avtoimunska bolezen. Imunski sistem napade in uniči celice v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin. Posledica je popolno (ali skoraj popolno) pomanjkanje inzulina.
Tip 2: Celice postanejo odporne na inzulin (inzulinska rezistenca), trebušna slinavka pa sčasoma ne zmore proizvesti dovolj inzulina. Inzulina je sprva pogosto celo preveč, a ne deluje učinkovito.
Vir: STA in NIJZ
M. D.
