V teh dneh se je o Kočevju kar veliko govorilo. Kočevski župan se je namreč potegoval za mesto predsednika. Le redko kdaj oziroma zelo površno, pa se je govorilo o stanju v Zdravstvenem domu (ZD) Kočevje.
Kandidat za župana mag. Robert Tomazin je strnil dolgoletno agonijo v kočevskem zdravstvenem domu.
V pozivu po preprečitvi kolapsa je mag. Robert Tomazin zapisal:
“Kot kandidat za župana Občine Kočevje vse odgovorne pozivam k reševanju javnega zdravstva Občine Kočevje. Občani nimajo dostopa do osebnega zdravnika, najmlajši ne do pediatra. Takšno stanje lahko na dolgi rok resno ogrozi zdravje občanov Kočevja.
Kot kandidat za župana Občine Kočevje na letošnjih lokalnih volitvah analiziram stanje in izvajam serijo osebnih pogovorov tako z zdravstvenim osebjem kot uporabniki zdravstvenih storitev. Bolj ko se poglabljam v problematiko primarnega zdravstva na lokalni ravni (Zdravstveni dom Kočevje), bolj sem zaskrbljen in obenem zgrožen.
Kočevsko zdravstvo je primerno za eno skupino ljudi – za zdrave. Takoj, ko bolan občan potrebuje zdravnika, ko otrok potrebuje pediatra, pa v Zdravstvenem domu Kočevje nastanejo težave.
Številne mame so primorane otroka v obravnavo prepustiti vedno drugemu pediatru, če do pediatra sploh pridejo. Na spletni strani Zdravstvenega doma Kočevje je v zavihku »Zdravstveno varstvo otrok in mladine« navedenih kar osem nadomestnih pediatrov in opozorilo, da stalnega pediatra Kočevje ne premore.
Moji sogovorniki govorijo, da se preventivna zdravstvena obravnava otrok ne izvaja, ne na ravni predšolskih otrok, ne na ravni novorojenčkov.
Letošnje poletje so občani Občine Kočevje osupli sprejeli vest, da konec tedna paciente ne bo obravnaval zdravnik, ker ga lokalni zdravstveni sistem ni zmožen zagotoviti. Občani niso mogli verjeti dejstvu, da je tudi sistem urgentne službe je kolapsiral zaradi pomanjkanja zdravnikov. Tudi dandanes se zgodi, da v Zdravstvenem domu Kočevje čez dan ni zdravnika. Lokalna politika (pri tem je potrebno vedeti, da je aktualni direktor ZD Kočevje pred prevzemom funkcije opravljal funkcijo podžupana Občine Kočevje) priznava »nekatere simptome krize«, vendar meni, da so del normalnega kadrovskega prilagajanja oziroma občasnih težav.
Dejansko so bili simptomi krize zavestno spregledani v fazi zamenjave nekdanje direktorice Zdravstvenega doma Kočevja dr. Andreje Rako.
Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da sta tako vodstvo Zdravstvenega doma Kočevje in Občinska uprava samozadovoljna, če ne celo arogantna, saj menita, da ima kočevsko zdravstvo velike zmožnosti in solidno strokovno pozicijo.
Razlage, da gre za trenutne težave, npr. zaradi »nepričakovanega« kadrovskega odliva (npr. upokojitve zdravnikov v javnem in koncesijskem delu), investicij (Urgenca, dializni center), niso sprejemljive. Bistveno pri tem je, da tako eni kot drugi argumenti zanikajo obstoj dolgoročne krize v kočevskem zdravstvu. Tipična retorika lokalnih oblastnikov sloni na optimističnem prikazovanju zdravstvenih potencialov. Tako sebe in občane, da je Občina Kočevje še vedno na varni strani in ima ustrezno strategijo za zagotovitev zdravstvene varnosti na lokalni ravni.
Tak način razlaganja situacije ima tudi elemente samozavajanja, saj tako župan kot direktor Zdravstvenega doma Kočevje dobro vesta, da strateške spremembe, ki jih zahteva kočevsko zdravstvo, vključujejo tudi temeljite spremembe v vodstveni ekipi Občine in Zdravstvenega doma Kočevje.
Na slednje opozarja tudi dr. Milena Vidmar Romić v svojem prispevku z naslovom »Tam, kjer sem doma« z dne 27.9.2022. Če se alarmantno stanje ne uredi, vemo, kaj lahko pričakujemo tudi prihodnje poletje. Res je, o težavah kočevskega zdravstvenega sistema so poročali tudi mediji na državni ravni. Lokalni mediji pa so bili zaradi finančne odzivnosti od lokalne oblasti delno paralizirani. Mediji so z veseljem poročali in izpostavljali tudi uspešno izvedeno cepljenje proti SARS-CoV-2, poročali so o vzpostavitvi dializnega centra, ki ga še čakamo. Da ne bo pomote, nekateri projekti so seveda pohvale vredni, a v senco mečejo resnično velike težave občanov Kočevja, kot je dostop do zdravnika na primarni ravni.
Zavedam se, da o manku osebnih zdravnikov in pediatrov govorimo tudi na državni ravni, da o podobnih težavah poročajo tudi iz drugih zdravstvenih domov. Da zdravniki iz javne sfere iščejo priložnosti v zasebnem sektorju a pri nas takšnega problema ne bi imeli, če odgovorni ne bi predolgo vztrajali pri slabem vodstvu. Smo res prišli do točke, ko se bomo tolažili z mislijo, da je dostop do zdravstva pač lahko pogojen s finančnim plačilom tako kot npr. v ZDA? Smo res na točki, ki vodi v popoln zlom zdravstva v Kočevju? Smo res na točki, ko je varnost za zdravje ljudi v Kočevju ogroženo in ima visoko stopnjo tveganja?
Zdravstveni dom Kočevje je še pred desetletjem deloval dobro in bi še vedno deloval, če bi se pripravil dolgoročni kadrovski načrt (1), odličnim zdravnikom ponudilo možnost koncesij (2) in zagotovilo dobro organizacijsko klimo znotraj lokalnega zdravstvenega sistema (3).
Občanu, ki potrebuje pomoč zdravnika, ne predstavlja nobene razlike ali ga pregleda koncesionar ali zdravnik v popolni javnem zdravstvu. Zdravstvene koncesije postale rešilna bilka, a zaradi skrhanih odnosov v Zdravstvenem domu Kočevje morda to ne bo dovolj, da se zdravniki vrnejo.
Beseda »koncesija« je bila do tega leta, po izjavi župana v Kočevju nezaslišana in nedovoljena beseda ter eno od vodil v kolaps lokalnega javnega zdravstva.
Kot Kočevca me skrbi, v kakšnih rokah bo moje zdravje in v kakšnih rokah bo zdravje ostalih občanov. Zato pozivam vse vpletene v sistem Zdravstvenega doma Kočevje, da nemudoma poskrbijo za opravljanje njegove primarne funkcije – varovanje zdravja občanov. Kot kandidat za župana pozivam državne inštitucije, da delovanje Zdravstvenega doma Kočevje vzamejo pod drobnogled in predlagajo kratkoročne korektivne ukrepe. Premalo zdravnikov, delovanje akutne ambulante brez navzočega zdravnika, domnevna prenos odgovornosti na medicinske sestre, delo medicinskega osebja s singencami od zdravnikov (izpostavim, da zdravniki lahko dostopajo do občutljivih osebnih podatkov), površni pregledi novorojenčkov, prevelike zamude pri izdaji napotnic za specialistične preglede, nezmožnost naročila na pregled pri zdravniku in še mnogo drugih nepravilnosti, ki se dnevno odvijajo v zdravstvenem domu terjajo takojšnje ukrepanje.
V Sloveniji se znamo hvaliti z raznimi strokovnjaki, a ga ni poznavalca, ki bi znal oceniti kako močno je načeto zdravje ljudi zaradi stanja kot ga imamo. Kot je julija 2022 izjavil in potrdil dr. Erik Brecelj: »In, ko vidiš bolnika, ki je čakal na gastroskopijo pol leta, da so mu odkrili rak želodca. Pred pol leta bi ga lahko pozdravil, zaradi zamude pol leta pa je sto procentov mrtev.«
S tem dopisom in obvestilom o stanju v ZD Kočevje se zavedam svoje subjektivne odgovornosti. Trdno verjamem, da boste kot pomemben deležnik pri kreiranju odločitev preudarno, a odločno ukrepali. V primeru neodreagiranja se morate vsi zavedati svojega dela krivde in prevzema odgovornosti v primeru, če se komurkoli povzroči škoda.”
K. R.
