Slovenija je danes, le nekaj dni pred dokončno zamenjavo oblasti, izdala sedemletno obveznico v višini 350 milijonov evrov s spremenljivo (plavajočo) obrestno mero in zapadlostjo 29. maja 2033. Odhajajoča vlada Roberta Goloba je tako državo v zadnjem trenutku dodatno zadolžila za 350 milijonov evrov pod pogoji, ki prinašajo precejšnja tveganja.
Struktura kupcev obveznic (kreditodajalci) je zelo zgovorna: kar 96 % obveznic so kupili domači investitorji, od tega kar 90 % slovenske banke. Tujina je prispevala zgolj 4 % (Avstrija). Mednarodnega zanimanja praktično ni bilo.
Glavno tveganje za davkoplačevalce
Ker gre za obveznico s plavajočo obrestno mero, se obrestno tveganje prenaša neposredno na državni proračun. Če se Euribor v prihodnjih letih zviša, bodo višji stroški obresti padli na ramena davkoplačevalcev – bodisi prek višjih davkov, zmanjšanja javnih storitev ali novega zadolževanja.Dodatno tveganje predstavlja močna koncentracija kupcev v domačih bankah. To še dodatno krepi prepletenost med bančnim sektorjem in državo. V primeru finančnega šoka bi morebitne težave bank lahko spet končale pri davkoplačevalcih.
Sporni trenutek izdaje
Transakcija poteka tik pred prevzemom oblasti nove vlade Janeza Janše. Odločitev odhajajoče Golobove vlade, da v zadnjih dneh mandata močno poveča dolg s plavajočo obrestno mero in ga v veliki meri proda domačim bankam, je tako politično kot finančno zelo sporna. Nova vlada bo podedovala dodatne obveznosti in tveganja, ki jih stara oblast ni več želela nositi.
Letošnje zadolževanje
V letu 2026 je Slovenija že:
- izdala za 2,5 milijarde evrov 10-letnih fiksnih obveznic,
- za okoli 500 milijonov evrov obveznic v kitajskih juanih,
- za 225 milijonov evrov ljudskih obveznic.
Skupaj že prek 3,5 milijarde evrov novega zadolževanja. Letni okvir je Golobova vlada določila pri 5,3 milijarde evrov. Namesto zmanjševanja primanjkljaja in javnega dolga se javne finance tako še naprej krepijo z novim dolgom – tokrat v politično najbolj občutljivem trenutku.
Zaključek
Današnja izdaja (novo zadolževanje države) predstavlja klasičen primer “zadnjega izdihljaja” odhajajoče oblasti. Prenos obrestnega in sistemskega tveganja na davkoplačevalce ter novo vlado je politično nekorektno in finančno neodgovorno.
M. D.
