Konec minulega tedna se je na daljavo prek spleta prvič sestala delovna skupina za pripravo vloge za akreditacijo javnega visokošolskega zavoda, univerze s sedežem v Novem mestu, ki jo je imenovalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Član skupine je tudi novomeški župan Gregor Macedoni.
V Novem mestu tako nadaljujejo prizadevanja za ustanovitev javne univerze, vključno z ustrezno kakovostno infrastrukturo, kar je eden ključnih razvojnih projektov dolenjske regije.
Sklep o možnosti ustanovitve javne univerze v Novem mestu je sprejela zdajšnja vlada. Dekan novomeške Fakultete za informacijske študije dr. Matej Makarovič je že takrat povedal, da vlada vlogo za ustanovitev univerze na avtonomno Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) lahko vložili šele po tem, ko bo strokovna skupina pripravila vso potrebno dokumentacijo. Agencija nato strokovno oceni ustreznost vloge in preverja izpolnjevanje pogojev. Državni zbor pa je nato tisti, ki sprejema odlok o ustanovitvi tovrstnega zavoda. To je standardni postopek, ki velja za vse javne visokošolske zavode.
V okviru nove univerze bi bile vključene Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto – FINI), Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, Fakulteta za organizacijske študije in Fakulteta za informacijske študije FIŠ. Obstaja tudi možnost priključitve oz. vključitve katerega od drugih visokošolskih zavodov.
Lani je bila dana tudi podana pobuda, da se v program izvajanja razvojnih ukrepov evropske finančne perspektive 2021–2027 uvrsti projekt umestitve in izgradnje Univerzitetnega kampusa in znanstveno-tehnološkega parka Novo mesto, s čimer bi občina v primeru izvedbe projekta lahko prenesla zemljišča na državo. To je bila tudi ena glavnih vsebinskih točk ob zadnjem vladnem obisku novembra lansko leto.
Za izgradnjo univerzitetnega kampusa so na voljo občinska zemljišča v Drgančevju. Pripravljena je idejna zasnova izgradnje kampusa, za območje pa je sprejet tudi ustrezen občinski lokacijski načrt. Na območju Podbreznika je predviden prostor za izgradnjo znanstvenega parka, za kar je že izdelan idejni projekt, začeta je gradnja in pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje ter plačan komunalni prispevek.
Od kje je prišla pobuda za ustanovitev univerze?
Dr. Makarovič je pojasnil: “Pobuda je v resnici že precej stara in sega najmanj v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja. Lahko bi rekli, da izhaja deloma iz gospodarstva in deloma iz akademske civilne družbe. V 90. letih so ugledni profesorji, ki izhajajo iz tega okolja, ustanovili Dolenjsko akademsko pobudo, katere ključni cilj je bil prizadevati si za oblikovanje javne univerze v Jugovzhodni Sloveniji. Idejo univerze je vedno odločno podpirala tudi Mestna občina Novo mesto.”
Tako da ne gre za novo idejo, pač pa za nekaj, kar ima že skozi daljši čas podporo civilne družbe, gospodarstva in lokalne skupnosti.
Zakaj javna univerza ravno v Jugovzhodni Sloveniji?
Dr. Makarovič odgovarja: “Gre za regijo, ki je poleg osrednje Slovenije najmočnejša v industrijski proizvodnji in najmočnejša v izvozu. Po teh kriterijih smo vodilna regija v Sloveniji. Po drugi strani, paradoksalno, pa spada JV Slovenija med regije s podpovprečno izobraženim prebivalstvom. Tako imamo na eni strani zelo jasne potrebe gospodarstva po vedno bolj kvalificirani delovni sili, na drugi strani pa imamo prebivalstveno strukturo, katerega izobrazba sicer narašča, vendar še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Pričakujemo lahko, da bodo potrebe gospodarstva po ustrezno izobraženih profilih v kontekstu razvoja družbe znanja samo še naraščale.
Prostorsko bi težko našli boljšo lokacijo za četrto javno univerzo kot je Novo mesto. Smiselnost umestitve univerze v to regijo tudi ni nič manjša kot je bila nekoč smiselna umestitev javnih univerz v štajerski in v primorski regijski prostor.
Zakaj do tega ni prišlo že prej?
Glavna ovira je bilo pomanjkanje politične volje na nacionalni ravni. Univerza sama po sebi ni političen projekt. Je pa res, da je odločitev o ustanovitvi, ker je odvisna od Vlade in Državnega zbora, vendarle politična odločitev, odvisna od konkretnih razmerij sil v politiki.
Težnja v okviru regije je bila ves čas prisotna in močna. Na nacionalni ravni pa je doslej primanjkovalo politične volje. Zdajšnja vlada ima za to, kot zaenkrat kaže, več posluha, kar je odlično, je poudaril dekan FIŠ.
M. D.
