Danes, ob 20., bodo v Baragovem zavodu na Smrečnikovi 60 v Novem mestu odprli razstavo in predvajali film 3450 Bratomor v Jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Film prikazuje umor 3450 slovenskih vojnih ujetnikov v Jami pod Macesnovo gorico, tako o njihovi poti v smrt kot o skrivanju in odkrivanju resnice o zločinu. V filmu nastopi tudi 8 pričevalcev.
Novo mesto: Razstava in film o 3450 umorjenih v Jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu
Mi pa objavljamo pričevanje enega od tistih, ki so v Kočevskem rogu doživeli veliko trpljenje.
“Ko se je zdanilo, so prav tako kot prvi in drugi dan spet padali domobranci v jamo. Sedaj je bila že ogromna kopica trupel. Iz nje se je kadilo, kot bi ogenj kuril, to pa zato, ker je bila meseca junija velika vročina in fantje so bili močno razgreti, ko so padali v jamo. Parili so se s krvjo vred, para pa se je dvigala proti odprtini. Smrad tudi ni bil majhen. Kri je tekla, da se je slišalo žuborenje, ko se je pretakala po truplih. Trgali smo cunje, jih močili s svojo vodo in jih držali na ustih in nosu, da nismo vdihavali tistega smradu. Sedaj so že tretji dan padali domobranci. Vedeli smo, da mora biti tisti transport, s katerim smo mi prišli, kmalu končan, saj jih je v jamo padlo že gotovo več kot 1000. Med padlimi je bil tudi nekdo, ki sploh ni bežal na Koroško, ampak je ostal doma in se je šel javit, kakor je sam pripovedoval. 14 dni je bil zaprt v Št. Vidu nad Ljubljano, potem je en teden delal nekje v Ljubljani, pred nekaj dnevi pa so ga, kakor druge, ki so bili pri domobrancih, naložili na avtomobile in odpeljali naravnost v Kočevski Rog. Rekel je in tožil: “Zakaj nisem šel na Koroško z ostalimi domobranci, pa bi mi danes ne bilo treba biti tukaj.” Jaz pa sem mu povedal, da so nas s Koroškega Angleži izročili Titovcem, ki bodo vse pobili, on pa mi tega ni hotel verjeti.
Doma je bil iz Osilnice. Natančno sem ga spraševal, kakšni so ljudje, če bi slučajno prišel iz jame in se zatekel k njim, ali bi mi hoteli pomagati. Rekel mi je, da so v Krušnici jako dobri in zanesljivi ljudje, če bi prišel kdo ven, naj se kar do njih obrne. Gotovo mu bodo pomagali in ga skrili.
Tretji dan smo spet poskušali iti ven, pa ni bilo mogoče, ampak smo se stisnili na kup, da bi spali. Bilo je tako mrzlo, da je vsak hotel biti na sredi, kjer je bilo bolj toplo. Jaz in še nekdo, ki sva bila najbolj pri moči, sva morala biti vedno pri kraju, da sva grela ranjence, ki jih ni bilo več veliko.
Večinoma so že pomrli, le šest nas je bilo, ki smo lahko hodili.”
Vir: huda jama 45@@DrustvoHudajama (X)
K. R.
