Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je v intervjuju za Radio Ognjišče in Planet TV opozoril, da Slovenija doživlja resno nazadovanje pravne države in demokracije ter da država po njegovem mnenju vse bolj drsi v »novi avtoritarizem« oziroma prikrito obliko totalitarizma. Navzven naj bi institucije sicer ostajale, a naj bi bile vsebinsko izpraznjene ali celo ugrabljene, je dejal.
Zobec je ocenil, da je Slovenija nazadovala tako na področju pravne države kot politične kulture. Vzroke je videl v neizpeljani tranziciji, odsotnosti lustracije in aktualnih političnih praksah. Po njegovem je bilo že spremljanje dogajanja v državnem zboru dovolj, da si je opazovalec ustvaril sliko o stanju pravne in splošne kulture.
Kritičen je bil do ravnanja vladajoče koalicije, ki naj bi ignorirala opozorila stroke. Omenil je primere zakonodaje, pri kateri oblast ni upoštevala niti lastne pravne službe. Tak pristop je opisal kot »samovoljno in brezobzirno lomastenje po ustavi« ter govoril o »arogantni gluhoti do vseh kritik«.
»Novi avtoritarizem« brez gulagov
Osrednji del njegovega nastopa je bil namenjen pojavu, ki ga je poimenoval novi avtoritarizem. Poudaril je, da ta ni več podoben klasičnim totalitarnim sistemom.
»Ni več gulagov, ni več smrtne kazni, ne vržejo te več sredi noči iz postelje,« je dejal, a dodal, da so metode postale drugačne – prek inšpekcijskih postopkov, davčnih pregledov in sodnih procesov proti političnim nasprotnikom. Po njegovem je šlo za sistem, ki je navzven ohranjal institucije, vendar so bile te »gnijoče, spakirane, ugrabljene«.
Tak sistem je po njegovem ustvarjal le videz pravne države, medtem ko je njeno bistvo – prepoved samovolje oblasti – razpadalo. »Kjer vlada pravo, ne pa volja oblastnikov,« je poudaril.
Kritika ustavnega sodišča in primera RTV
Zobec je bil kritičen tudi do ravnanja ustavnega sodišča, zlasti glede dolgotrajnega odločanja o noveli zakona o RTV Slovenija. Ocenil je, da je bilo odločanje »nedopustno dolgo« in da je način postopanja vzbujal vtis, »da je tu nekaj hudo narobe«.
»Če se ozrem na to zadnjo zadevo, to se pravi zakon, novela zakona o RTV, je nedopustno dolgo, kar ustavno sodišče o tem odloča. Vse skupaj, od začasnega zadržanja, odpoklica zadržanja do popolne uveljavitve zakona in razkritja tiste famozne 3. točke v opomniku bivše podpredsednice Evropske komisije, vzbuja pri razumnem opazovalcu vtis, da je tu nekaj hudo narobe.«
Zobec je opozoril na proceduralne zaplete z izločitvijo sodnika poročevalca, ki naj bi dodatno zavlekli odločitev. »Domnevam, da so glasovi razporejeni tri proti trem, brez predsednika in podpredsednice, tako da zadeva ostaja v neki vrsti blokade,« je pojasnil.
Mediji, civilna družba in volitve
Zobec je poudarjal tudi pomen pluralne medijske krajine. Po njegovem mnenju monopolizirani mediji onemogočajo resnično svobodne volitve. Kritičen je bil do prepletanja politike in dela civilne družbe ter do tega, da je zakonodajo soustvarjala neizvoljena sfera.
»Če zakone piše neizvoljeno telo, to ni več demokratična družba,« je dejal. Opozoril je tudi na morebitne zunanje vplive in financiranje politično aktivnih organizacij iz tujine, kar je označil za nedostojno in potencialno protipravno.
Imenovanja tik pred volitvami
Do imenovanj ustavnih sodnikov in drugih visokih funkcionarjev tik pred volitvami je bil izrazito kritičen. Ocenil je, da je bilo takšno ravnanje »popolnoma neprimerno« in »neskladno z demokratičnimi načeli«. Po njegovem so imenovani funkcionarji zaradi tega nosili breme zmanjšane legitimnosti.
Poziv volivcem
Ob koncu je volivce pozval k razumnemu odločanju. »Upam, da se bodo volivci odločali razumno in neemocionalno,« je dejal ter poudaril, da koncept pravne države ni ideološko vprašanje, temveč temelj svobodne demokratične družbe.
Svoje razmišljanje je sklenil z opozorilom, da bo prihodnost slovenske demokracije odvisna od tega, ali se bo država vrnila k spoštovanju vsebine pravne države ali pa bo nadaljevala pot v, kot je dejal, novi avtoritarizem.
A. V.
