V zadnjem tednu so policisti na območju Bele krajine izsledili in prijeli 81 ilegalnih migrantov. Prejšnji konec tedna so jih prijeli 72, nato so poročali še za sredo, ko so jih izsledili in prijeli 9. Po sredi policija ni več poročala o prijetih.
V prejšnjih dneh, to je v času od 8. do 12. junija, so migrante prijeli na območju naslednjih krajev: Učakovci, Bojanci, Preloka, Rakovec, Žuniči, Daljne njive, Zilje, Gornji Suhor pri Vinici, Cerkvišče, Črnomelj in Podklanec pri Vinici.
S Policijske uprave Novo mesto so ob tem sporočili, da so migrante po zaključenem policijskem postopku večinoma predali hrvaškim varnostnim organom, da so jih torej večino vrnili na Hrvaško.
Na območju PU Novo mesto so do 12. junija prijeli 1.414 migrantov
S Policijske uprave Novo mesto so nam sporočili tudi podatke, koliko migrantov so izsledili letos, pri čemer posebej poudarjajo, da podatki za junij niso dokončni.
Do vključno 12. junija so na območju Policijske uprave Novo mesto izsledili in prijeli 1.414 migrantov, ki so nezakonito prestopili državno mejo.
Samo v času od 1. junija do vključno 12. junija je bilo na območju PU Novo mesto prijetih 365 migrantov, od tega 348 na območju Bele krajine.
Hrvaškim varnostnim organom so po zaključenih policijskih postopkih letos predali 425 tujcev, od teh 347 v mesecu juniju.
Iz navedenega bi morda lahko sklepali, da se je stanje pri obravnavi migrantov nekoliko spremenilo. Predvsem glede na tisto v prejšnjih tednih, ko niso vrnili skoraj nobenega, besedica “azil” pa je bila za migrante čudežna, saj so s tem pridobili brezplačno oskrbo in t. i. taksi prevoz v azilni dom, četudi so pred tem vlomili v kakšen vikend, na primer.
Postopki policije
Zato smo policijo vprašali, kaj se je spremenilo, da jih naenkrat vračajo na hrvaško stran. Iz PU Novo mesto so nam odgovorili, da policisti v celoti upoštevajo vse pravice migrantov, pri tem tudi pravico migranta do azila (mednarodne zaščite). Po prijetju jih prepeljejo na policijsko postajo, kjer so z njimi opravljeni policijski postopki. V primeru, ko migrant izrazi namero za mednarodno zaščito, policisti namero sprejmejo in osebo predajo v nadaljnji postopek pristojnemu organu za obravnavo vloge, tj. ministrstvu za notranje zadeve.
Nadalje so sporočili, da se je junija število migrantov, ki so zaprosili za azil, na območju Bele krajine bistveno zmanjšalo.
Te nato tudi vrnejo na hrvaško stran, pri tem s PU Novo mesto dodajajo, da jih hrvaška policija po predhodni najavi tudi sprejme, sodelovanje pa je korektno.
Policija orožja ni zaznala
V preteklih dneh smo prejeli tudi podatek, da je v zadnjem času med ilegalnimi migranti tudi več tistih, ki imajo pri sebi strelno orožje. Zato smo policijo vprašali, ali tudi oni zaznavajo te stvari. Odgovorili so nam, da policisti na območju Bele krajine doslej še niso obravnavali primerov, v katerih bi bilo ugotovljeno, da imajo tujci, ki nezakonito prečkajo državno mejo, pri sebi orožje.
Policija orožja torej ni zaznala, vendar pa je tako, da migranti to lahko pred tem tudi pospravijo ali odvržejo in to ne pomeni, da orožja tudi res nimajo.
V Sloveniji nastanjenih 926 migrantov, strošek 1,8 milijona evrov mesečno
Na dan 14. junij 2018 je za oddajo prošnje za azil v Sloveniji čakalo 76 migrantov, vsi so bili že nameščeni v sprejemnici azilnega doma. Nadalje je bilo 275 prosilcev za azil, 575 pa so jim že priznali azil. Podatki so prikazani v tabelah ob koncu prispevka.
Vse to je povezano tudi s stroški, ki jim imamo slovenski davkoplačevalci z migranti. Računsko sodišče je namreč izračunalo, da nas oskrba vsakega med njimi mesečno stane 1.963 evrov. Če je v Sloveniji trenutno nastanjenih 926 migrantov, je to 1.817.738 evrov mesečno.
Policija: Ocena stanja
Policija v svoji oceni stanja navaja, da se je število nezakonitih prehodov meje izrazito povečalo v letošnjem aprilu. Razlogi za to so bile ugodne vremenske razmere, nova migrantska pot preko Bosne in Hercegovine ter veliko število migrantov na območju Zahodnega Balkana.
Trend naraščanja se strmo nadaljuje in je še naprej pričakovati velik obseg nedovoljenih migracij. V zadnjem obdobju se je spremenila tudi struktura ilegalnih migrantov po državljanstvu.
Glede vračanja v sosednje države navajajo, da je tega opazno manj, saj migranti dajejo prošnje za azil in to izrabljajo za mednarodno zaščito za nadaljnje potovanje. To pomeni, da migranti takoj ob prijetju izrazijo namero, da bodo dali prošnjo za azil, nato pa zapustijo azilni dom in nadaljujejo pot. Ker so azilni domovi odprtega tipa, policija pri tem pričakuje nadaljevanja tega trenda.
Še naprej se povečuje tudi število obravnavanih migrantov zaradi nedovoljenega prebivanja. Tu gre še vedno predvsem za prekoračitve dovoljenega časa prebivanja.
Ob koncu ocene dodajajo, da se je število zavrnitev vstopa državljanov tretjih držav nekoliko povečalo. V strukturi zavrnjenih močno prevladujejo državljani balkanskih držav, struktura po državljanstvu pa se ne spreminja. Trend števila zavrnjenih sledi tudi trendom števila potnikov na mejnih prehodih, dodajajo.
Poročilo policije: mejna-problematika
- Migranti, ki so čakali, da bodo dali prošnjo za azil – vse na dan 14. junij 2018
SPREJEMNICA V AZILNEM DOMU | 21 |
SPREJEMNICA V IZPOSTAVI AZILNEGA DOMA LOGATEC | 55 |
SKUPAJ | 76 |
2. Prosilci za mednarodno zaščito
AZILNI DOM | 109 |
IZPOSTAVA AZILNEGA DOMA NA KOTNIKOVI ULICI V LJUBLJANI | 53 |
IZPOSTAVA AZILNEGA DOMA V LOGATCU | 36 |
BOLNIŠNICA | 1 |
REJNIŠTVO | 1 |
DIJAŠKI DOM POSTOJNA | 13 |
ZAPOR, HIŠNI PRIPOR | 5 |
CENTER ZA TUJCE VELIKI OTOK | 12 |
RAZSELJENI | 45 |
SKUPAJ | 275 |
3. Migranti, ki jim je azil že priznan
INTEGRACIJSKA HIŠA LJUBLJANA | 14 |
INTEGRACIJSKA HIŠA MARIBOR | 23 |
IZPOSTAVA AZILNEGA DOMA NA KOTNIKOVI ULICI V LJUBLJANI | 1 |
DIJAŠKI DOMOVI | 11 |
REJNIŠTVO | 0 |
ZASEBNA NASTANITEV | 526 |
SKUPAJ | 575 |
Vir: Urad za oskrbo in integracijo migrantov
A. L.