Slovenija je v danes objavljenem Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 dosegla 58 točk od možnih 100, kar pomeni padec za dve točki v primerjavi z letom 2024. S tem se je uvrstila na 41. mesto med 182 državami sveta, lani pa je bila med 180 državami na 36. mestu.
“Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo med države z relativno stabilnim institucionalnim okoljem, vendar hkrati opozarjajo, da se napredek v boju proti korupciji ustavlja. Formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem,” so rezultate pospremili v Transparency International (TI) Slovenija.
Njen predsednik Matej Mencej je ob letošnjih rezultatih za Slovenijo izpostavil, da “ti ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava”.
“Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi,” so njegove besede nanizali v sporočilu za javnost.
Zapisali so, da Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.
Indeks zaznave korupcije tradicionalno meri zaznano raven korupcije v javnem sektorju, letos je zajel 182 držav sveta. Na lestvici od 0 do 100 slednja pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje. Na vrhu lestvice ostajajo Danska (89), Finska (88) in Singapur (84), medtem ko so na dnu države z resnimi omejitvami delovanja institucij in civilne družbe Venezuela, Somalija in Južni Sudan.
A. V.
