Maja Bašelj se je rodila 31. julija 1988 v Novem mestu. Diplomirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V času študija je opravila pripravništvo v Združenih državah Amerike, na področju marketinga in prodaje. Po vrnitvi iz tujine se je aktivno vključila v delovanje družinskega podjetja in nadaljevala študij na Fakulteti za medkulturni management ter pridobila naziv magistra medkulturnega managementa. V svoji karieri je poleg formalnega izobraževanja pridobila tudi mednarodne izkušnje v političnih vodah, saj je bila v letu 2017 izvoljena v Evropski ljudski stranki mladih za finančno nadzornico v Bruslju.
Znano je, da ste zelo mladi prevzeli družinsko podjetje. S čim se podjetje ukvarja?
V podjetju je glavna dejavnost mednarodni transport in logistika. Kar 90 odstotkov dela je izvozno usmerjeno, na prevozih temperaturno–uravnavanega blaga, zbirnih prevozih in organizacija prevozov vozil. Poleg glavne dejavnosti pa poslovanje širimo tudi na druga področja.
Koliko ste bili stari in s kakšnimi težavami ste se v začetku soočali?
V podjetju sem začela delati s starostjo 25 let, ko sem se vrnila iz pripravništva v ZDA. Moja vloga je bila predvsem usmerjena v vlogo kriznega managerja, saj je bilo treba izvesti temeljito sanacijo in postaviti strateške načrte tudi za naprej. Izzivov je bilo veliko, največji pa seveda finančna blokada, izguba zaupanja s strani dobaviteljev in strank ter motivacija zaposlenih v podjetju.
S kakšnimi težavami ste se kot ženska soočali v tej dejavnosti, ki velja za izredno ‘moško’ dejavnost?
V poslovnem svetu je pomembno, da je delo opravljeno kakovostno in da se upošteva poslovne dogovore, roke ter ostala (ne)napisana poslovna pravila. Zato menim, da posameznik – ne glede na spol, lahko uspe v katerikoli dejavnosti, kjer se vidi, trudi in ga delo v prvi vrsti veseli.
Kako kot podjetnica ocenjujete stanje na področju gospodarstva, ali so podjetja enakopravna ali pa se tudi tu pri naročilih občutijo osebne povezave? Ali te na koncu prevladajo nad ostalimi ponudbenimi kriteriji?
Menim, da je vrednost osebnih povezav še vedno zelo prisotna pri razpisih. Tukaj sem zelo kritična, saj izpadejo iz ožjega izbora lahko tista podjetja, ki so dovolj kvalitetna in konkurenčna. Osebna poznanstva lahko pripomorejo k hitrejši izbiri poslovnih partnerjev, vendar o dolgoročnosti poslovanja odloča kakovost dela. Zato moramo gledati širšo sliko, saj na izbiro partnerjev vpliva več dejavnikov, med drugim bi najbolj izpostavila problem »dumpinških« cen.
Ali imate kaj izkušenj pri postopkih javnih naročil, kako je pri tem?
Izbira in iskanje novih poslov zahteva inovativne pristope in aktivnosti na različnih področjih. V kolikor je podjetje spodobno ponuditi storitve ali produkte na javnih razpisih, se je smiselno posluževati tudi teh kanalov. Moje izkušnje kažejo, da so postopki dokaj zahtevni in zahtevajo kakovostno pripravljene ponudbe in upoštevanje rokov. Pri tem je treba upoštevati tudi Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki ureja to področje.
Koliko menite, da je korupcije v Sloveniji, ste bili kdaj priča čemu podobnemu?
Tako kot javna naročila ureja zakon, tako se na tem področju korupcije bori Komisija za preprečevanje korupcije. Količino korupcije je zelo težko oceniti, sem pa mnenja, da je še vedno zelo prisotna in več kot očitno je, da je na tem področju potrebno še veliko dela.
Kako pa je z davčnimi obremenitvami, koliko te v resnici davijo podjetnike?
Davčne obremenitve so »nujno zlo«, ampak ali plačujemo preveč ali premalo, se je potrebno vprašati, kaj za te plačane davke, prispevke in trošarine dobimo nazaj. Vprašanje je, kako država upravlja z dajatvami in kaj nudi v zameno. Omenila bi dve glavni problematiki, in sicer: previsoka obdavčitev dela, ki onemogoča konkurenčnost podjetij ter obdavčitev novoustanovljenih podjetij. Pri davčni zakonodaji bi morali nujno uvesti t. i. »davčne počitnice« za novoustanovljena podjetja in mlade podjetnike.
Kakšen je vaš cilj v poslovnem svetu?
Predvsem biti v skladu s svojo integriteto in uspešno delovati na trgu ter soustvarjati lokalno okolje, ki bo primerno za podjetja in občane Novega mesta.
Za konec, kakšni so vaši nasveti za mlade podjetnike? Na kaj naj bodo pozorni?
Podjetnik mora biti v prvi vrsti predvsem realen in brez previsokih pričakovanj. Postaviti si je potrebno cilje in iskati poti za njihovo dosego. Posebna pozornost je potrebna za spremljanje trendov, iskanje novih in inovativnih pristopov ter povezovanje z drugimi podjetji.
C. R.
