Društvo Kočevarjev staroselcev je pet vasi, v katerih živijo Kočevarji, opremilo z informativnimi tablami, s čimer želijo vasi in njihov izvor bolje predstaviti širši javnosti. Od nekdanjih 176 kočevarskih vasi se jih je po besedah predsednika društva Primoža Primca sicer ohranila le tretjina, v njih pa živi le še nekaj sto Kočevarjev.
Projekt so začeli leta 2021, financiralo ga je avstrijsko zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne odnose.
V prvi fazi so informativne table postavili v petih vaseh: Občice, Kočevske Poljane, Stare Žage, Mali Rigelj in Podstenice, ki ležijo v Občini Dolenjske Toplice.
Njihov nadaljnji načrt je, da bi vsako leto z informativnimi tablami opremili dodatne vasi, vsaj tiste, ki so še poseljene oz. niso v ruševinah.Njihov nadaljnji načrt je, da bi vsako leto z informativnimi tablami opremili dodatne vasi, vsaj tiste, ki so še poseljene oz. niso v ruševinah.
“Na vsaki informativni tabli je predstavljena zgodovina vasi in nekaj slik. Natisnjena je tudi QR koda, s pomočjo katere si lahko vsak pogleda dodatne informacije. Te so predstavljene v treh jezikih – slovenskem, nemškem in angleškem,” je Primož Primec povedal za STA.
Kočevarje, nekdanjo nemško govorečo narodno skupnost, so na današnje območje občin Kočevje, Dolenjske Toplice in Semič iz zgornje Koroške in vzhodne Tirolske v 14. stoletju začeli naseljevati Ortenburški grofje. Po besedah Primca so bili naseljeni na območje, veliko 860 kvadratnih kilometrov, njihovo središče pa je bilo v Kočevju. Ker so bile vasi relativno izolirane, so skozi stoletja ohranili svoj jezik in identiteto.
Danes v Sloveniji nemško govoreča narodna skupnost, ki vključuje še druge pripadnike nemške skupnosti, šteje okoli 5000 ljudi, kar je primerljivo z ostalima narodnima skupnostma, to je italijansko in madžarsko. Od tega pa je Kočevarjev v SWloveniji le še okoli 1000. Društvo Kočevarjev staroselcev ima sedež v Občicah (občina Dolenjske Toplice).
M. D.
