Po nedavnih dogodkih v romskem naselju Brezje pri Novem mestu nekateri župani v jugovzhodni Sloveniji opozarjajo na potrebo po celovitem reševanju romske problematike. Predlagajo ustanovitev posebnega medresorskega delovnega telesa, podobno, kot je bilo to že v času prejšnje, Janševe, vlade.
Takratna komisija je namreč pripravila več zakonskih sprememb, ki pa jih v Golobovi koaliciji zavračajo. Kdaj bodo sami kaj naredili? Ne prav kmalu. Če sploh?
Še dolgo ne bo nič, posebno še, če bi obveljal njihov zakon o vladi, ki bo povzročil vsaj leto dni mrtvega teka. Prav za to pa zdaj poteka zbiranje podpisov za referendum, da se škodljive posledice tega zakona preprečijo.
Novomeški župan je pobudo za ustanovitev posebne komisije poslal Golobu, v vladi pa odgovarjajo, da bodo težave reševali medresorsko. Kdaj, ne pojasnjujejo. Že pred kratkim pa je župan v izjavi za javnost zapisal, da bo poslance z območja Jugovzhodne Slovenije zaprosil, naj v parlamentarno proceduro vložijo predloge zakonov, ki jih je pripravila prejšnja vlada.
Sestanek s poslanci je po navedbi STA potekal v ponedeljek, vendar podrobnosti s sestanka v javnosti niso znane.
Novomeški župan Gregor Macedoni v pismu, ki ga je poslal premierju Robertu Golobu, ocenjuje, da zadnji tragični obračun v Brezju, ko je bil v strelskem obračunu ubit 22-letnik, pomeni nov krut opomnik, da si romska problematika v jugovzhodni Sloveniji zasluži konkretno medresorsko obravnavo na državni ravni.
Takšen pristop je v mandatu prejšnje, Janševe, vlade že prinesel učinke. Prejšnja vlada je namreč ustanovila delovno skupino, kot državni sekretar jo je vodil dr. Anton Olaj. Komisija je pripravila številne nujno potrebne zakonske spremembe, vendar pa te nato zaradi izteka mandata niso bile sprejete.
Nova vladna koalicija pod Golobovim vodstvom (Gibanje Svoboda, SD in Levica, s podaljškom t. i. ljubljanske ulice) pa je te predloge zavrnila.
Kriminaliteta pa je tudi po oceni Macedonija posledica neučinkovite zakonodaje in kaznovalne politike, posredno pa je povezana tudi z neučinkovitimi socialnimi, zaposlovalnimi in izobraževalnimi politikami, za katere je odgovorna država. Zato je nujna uvedba dodatnih sistemskih in zakonodajnih ukrepov.
Da je pri reševanju romske problematike nujen sistemski pristop države, po poročanju TV Slovenija ocenjujeta tudi kočevski župan Vladimir Prebilič in župan Ribnice Samo Pogorelc, da je ta problematika ena najtežjih, pa je v pogovoru za naš portal pred kratkim povedal tudi škocjanski župan Jože Kapler.
V vladnem uradu za komuniciranje so na vprašanje STA, ali vlada načrtuje oblikovanje posebnega delovnega telesa, odgovorili na kratko. “Vlada se zaveda resnosti problematike romske skupnosti na Dolenjskem in se bo reševanja težav lotila medresorsko.”
Po lokalnih volitvah
Za ustanovitev posebne komisije se zavzemajo tudi v Zvezi Romov Slovenije, predsednik Jožek Horvat Muc (iz Prekmurja), pa je na vprašanje, kdaj bo komisija ustanovljena, odgovoril, da je treba najprej počakati na lokalne volitve, pa tudi na uveljavitev spremembe zakona o vladi. Spomnimo. Golobova vlada je pripravila spremembe zakona o vladi, s katerimi želi bistveno povečati število ministrstev, nato bodo potekala imenovanja, razdruževanja in podobno.
Že na tem področju pa se pričakuje najmanj eno leto mrtvega teka delovanja te vlade.
V sklopu tega bo najmanj eno leto mrtvega teka, če bodo spremembe zakona o vladi uveljavljene, tudi za ustanovitev posebne komisije za reševanje romske problematike. Zato je iluzorno pričakovati, da bi se pod Golobovo vlado stvari na področju romske problematike kaj kmalu spremenile. Dodajmo, da prav za te spremembe zakona o vladi trenutno poteka zbiranje podpisov za referendum, kjer se bomo državljani lahko izrekli proti takšni širitvi birokracije.
Na primeru reševanja romske problematike pa je tudi evidentno, da takšne namere Golobove vlade o reorganizaciji vlade vplivajo tudi na druga, za državljane zelo pomembna področja.
M. D.
