Na območju Dolenjske in Bele krajine je trenutno 354 objav prostih delovnih mest. Podjetja iščejo različne poklice, večinoma v gradbeništvu in večinoma zgolj do končane srednje šole. Poleg gradbeništva bodo letos eni večjih zaposlovalcev zaposlitvene agencije, trend na tem področju se krepi. Zakaj je temu tako in za kaj in za koga je to dobro, še čakamo odgovor pristojnega ministrstva.
Podjetja na območju Območne enote Zavoda za zaposlovanje Novo mesto iščejo naslednje profile: zidarje, administrativno-komercialne referente, asfalterja (za delo v Nemčiji), avtomehanika, barvarja, brizgalca – operaterja, CNC-operaterja, varilca, čistilce, delavce v proizvodnji, delavce v gradbeništvu, za tiskarska dela, delilca hrane, delovodje v gradbeništvu, fizioterapevte, direktorja prodaje, disponenta – prometnika, zdravnike, veterinarja, medicinsko sestro, ekonomista, električarje (tudi za delo v tujini), elektroinštalaterje, elektromoterje, fasaderje, frizerje, glavnega kuharja – picopeka, gozdarje, gradbenika, hišnika, inženirja gradbeništva, izolaterje, izvajalce suhomontažne gradnje, kalkulanta, keramičarja, kleparja, ključavničarje, knjigoveze, knjigovodje, komercialiste, komunalne delavce, konstruktorje – tehnologe, kontrolorje, kovače, kovinostrugarje, kozmetika, krovca in kuharja.
Kot zanimivost dodajmo, da je Zavod za zaposlovanje ravno danes objavil še prosto delovno mesto za skrbnika kampa – šotorišča Damelj v občini Črnomelj. Delovno mesto, ki je samo popoldne, razpisuje Turistično društvo Damelj, trajanje zaposlitve je 2 meseca.
Podatke smo zbrali iz spletnih strani zavoda, ponekod se poklici lahko podvajajo, vendar nič zato. Boljše dvakrat kot nobenkrat.
- Podatki o objavljenih prostih delovnih mestih so vidni tukaj.
Iz navedenega seznama objavljenih prostih delovnih mest je razvidno, da je povpraševanje veliko predvsem na področju gradbeništva, kjer je večinoma za sezonskost dela. Hkrati pa ni domala nobenega povpraševanja za višje in visoko izobražene kadre (z izjemo inženirja gradbeništva), še manj t. i. družboslovce.
Kako bo v naslednjih mesecih?
Preverili smo tudi, kako bo z zaposlovanjem v prihodnje. Po anketi Zavoda za zaposlovanje, ki so jo kot neobvezno opravili med večjimi podjetji v Sloveniji, naj bi podjetja po celotni Sloveniji v naslednjih šestih mesecih potrebovala 25.300 delavcev. Približno polovica bo novih delovnih mest, približno polovica pa bodo zaposlitve zaradi nadomeščanja: upokojitev, porodniškega dopusta, dopustov za nego in varstvo otrok ter odhodi delavcev, deloma pa tudi zaradi povečevanja števila zaposlenih. Največ oseb bodo zaposlili v dejavnosti gradbeništva.
Veliko bo najemanja delovne sile, kot temu rečejo
Posebno skrb vzbujajoč pa je podatek, da bodo očitno med največjimi zaposlovalci v Sloveniji (podobno tudi v naši regiji) zaposlovalne dejavnosti. V bistvu se za tem skrivajo zaposlitvene agencije. Gre torej za najemanje delovne sile, predvsem za delo v proizvodnji, v različnih večjih in delovno intenzivnih podjetjih.
Zakaj se krepi zaposlovanje prek zaposlitvenih agencij, kaj so pri tem na boljšem podjetja in na slabšem delavci in za koliko te agencije, katere so najmočnejše in zakaj se trend takšnega zaposlovanja v zadnjih letih v Sloveniji krepi, smo vprašali tudi pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ko bomo prejeli ustrezne odgovore, bomo te tudi objavili. Ni jasno tudi, ali zavod za zaposlovanje v takšni obliki, kot je zdaj, sploh še potrebujemo.
Ne glede na to pa dodajmo, da je zavod, čeprav je opravil zgolj ankete med delodajalci, zapisal, da bodo v naslednjih mesecih zaposlitve našli predvsem tisti, ki bodo iskali zaposlitev:
v preprostih v predelovalnih dejavnostih, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalci, varilci, orodjarji, zidarje, vojaki, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, čistilci, strežniki in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, ter varnostniki.
Ob tem v zavodu tožijo, da imajo podjetja največ težav z zaposlovanjem v tehničnih poklicih, ker so potrebna poklicno specifična znanja, in v poklicih, ki zahtevajo specifičen delovni urnik, so slabše plačani in fizično zahtevni.
Najtežje naj bi našli torej: voznike, delavce za preprosta dela, varilce, vojake, zidarje, kuharje, natakarje, orodjarje, prodajalce, varnostnike, strugarje, mizarje, tesarje, komercialne zastopnike za prodajo, tehnike za strojništvo, betonerje, mehanike in serviserje kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, gradbince, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah ter strokovnjake za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami.
Kaj pa zaposlitve domačih podjetij, ki jih iščejo za delo v tujini?
Za dela v tujini delavce najpogosteje iščejo podjetja iz dejavnosti prometa in skladiščenja ter gradbeništva. V zavodu pravijo, da jim višjo plačo oziroma druge bonitete ponudijo zelo redko, še najpogosteje so teh deležni v podjetjih, kjer se ukvarjajo s prometom, skladiščenjem ter finančnimi in zavarovalniškimi dejavnostmi.
Koliko so vse takšne navedbe točne, pa naj presodi vsak sam, na podlagi lastnih izkušenj ali izkušenj svojih bližnjih. Veseli bomo tudi vsakega podatka, ki ga bomo še dodatno preverili.
T. H
