Kako varčni smo in kakšne so naše plače

31. oktober je bil tudi dan varčevanja. Podatki kažejo, da ima vsak slovenski državljan na bančnem računu povprečno okoli 8.750 evrov privarčevane gotovine. Če k temu prištejemo še ostala varčevanja je tega v povprečju že okoli 20.700 privarčevanih sredstev. Hkrati smo v povprečju zadolženi za okoli 5.650 evrov, največ po stanovanjskih posojilih. Objavljamo tudi povprečne neto plače po občinah.

Po podatkih Banke Slovenije so imela slovenska gospodinjstva ob koncu 1. polletja 41,4 milijarde evrov prihrankov, kar je bilo dve milijardi več kot pred letom dni. Od tega je bilo na računih domačih bank 17,5 milijard evrov, dve tretjini oziroma 67 odstotkov je bilo vlog na vpogled. Stanje na bančnih računih se je v letu dni povečalo za 1,9 milijarde evrov. Manj je vezanih vlog, te so se v letu zmanjšale za 1,4 milijarde evrov.

Nadalje imamo Slovenci v vrednostnih papirjih (delnicah in obveznicah) 10,6 milijarde evrov. V različna zavarovanja in pokojninske sklade smo naložili 7,1 milijarde evrov. Pri tem dodatna (neobvezna) pokojninska zavarovanja predstavljajo 45 odstotkov, življenjska zavarovanja 44 odstotkov, rezervacije iz neživljenjskih zavarovanj pa 10 odstotkov.

Posojil je za 11,3 milijarde evrov

Ob 41,4 milijarde evrov različnih vrst prihrankov, od tega 17,5 milijarde gotovine na bančnih računov, pa imajo slovenska gospodinjstva 11,3 milijarde evrov posojil oziroma obveznosti. Večino tega se nanaša na posojila pri bankah. Teh je 83 odstotkov, 9 odstotkov pa je posojil oziroma obveznosti do drugih finančnih posrednikov. Obveznosti po posojilih so se v zadnjem letu povečale za 618 milijonov evrov. Zadolženost slovenskih gospodinjstev ostaja sicer že tri leta skorajda nespremenjena. Med posojili prevladujejo predvsem stanovanjska posojila.

Če potegnemo črto in pogledamo samo denarne vloge pri bankah, teh je 17,5 milijarde evrov, in obveznosti po posojilih, teh je 11,3 milijarde evrov, ugotovimo, da imajo slovenska gospodinjstva na bančnih računih za 6,2 milijarde evrov več denarja od obveznosti (povprečno 3.100 evrov na prebivalca).

Pred desetimi leti je bilo varčevanje višje za četrtino

Najvišjo stopnjo varčevanja so slovenska gospodinjstva sicer izkazovala pred desetimi leti, ko se je gibala okoli 16 odstotkov (lani 12,8 odstotka). Nato je stopnja varčevanja začela padati, leta 2013 pa se je prvič po sedmih letih začela zviševati.

Koliko je denarja na tujih računih, se (še) ne ve

V znesek prihrankov pa niso všteta stanja na bančnih računih v tujini. Zaenkrat še ni znano, koliko državljanov ima bančni račun odprt v katerih od tujih držav. Finančna uprava RS (Furs) te podatke še preverja. Čeprav bi moral vsak posameznik Furs redno obveščati o tem (v osmih dneh po odprtju računa v tujini), pa temu ni bilo tako. Število prijav teh bančnih računov se je začelo povečevati šele v zadnjem času. Zaenkrat je znano, da ima v tujini odprt račun 27.262 slovenskih državljanov in 11.913 slovenskih pravnih oseb (podjetij). Skupno je to 39.175 računov.

Bančni računi v tujini ne bodo več skrivnost

Prijavljeni računi v tujini so sicer leto še enkrat višji kot pred dvema letoma in pol, vendar pa je tudi znano, da to še ni vse. Po mednarodnem dogovoru pred tremi leti je avtomatična izmenjava o odprtih bančnih računih med državami članicami OECD stekla šele konec septembra, ko je Furs prejel tudi prve podatke o računih državljanov iz približno 50 držav po svetu. Zaenkrat je tako, da tisti, ki ima bančni račun denimo v Italiji, Liechtensteinu ali Luksemburgu teh podatkov ne bo mogel več skrivati. Nekatere države, kot na primer Avstrija in Švica, pa bodo podatke o bančnih računih tujih državljanov razkrile šele septembra 2018. Izborile so si namreč enoletno prehodno obdobje. Zakaj so bančni računi v tujini pomembni? Zato, ker mora vsak posameznik davčni upravi letno prijaviti tudi prihodke od obresti, ki jih prejema v tujini. Ali so to doslej pravilno prijavljali ali ne, se ne ve. Kako bo z ostalimi podatki, ali bomo vedeli, koliko prihrankov imajo slovenski državljani v tujini, pa zaenkrat tudi še ni znano.

Mesečno povprečno privarčujemo sedmino svojih prihodkov

Že slovenski podatki (pustimo zaenkrat te v tujini) pa kažejo, da smo Slovenci v povprečju varčen narod. To dokazuje tudi stopnja varčevanja. Ta se izračuna iz razmerja med prihodki in višino prihrankov. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bila stopnja za lansko leto 12,8 odstotka. To pomeni, da vsak državljan mesečno privarčuje skoraj sedmino svojih prihodkov.

Če ima vsak slovenski državljan v povprečju v bankah 8.750 evrov privarčevane gotovine, bi 4-članska družina imela privarčevanih povprečno po 35.000 evrov (35 povprečnih neto plač ali 57 povprečnih pokojnin). Pa je temu res tako? Povprečje je varljiva stvar.

Kakšne so povprečne neto plače in ali nam uspe privarčevati sedmino prejetega?

Vedno gre za povprečje. Pri tem smo preverili neto plače po občinah v naši regiji. Podatke objavljamo v nadaljevanju, vi pa presodite, kako je s tem, pa tudi, ali vam mesečno v povprečju uspe privarčevati sedmino prejetih dohodkov.

Slovensko povprečje neto plače v letu 2016 je bilo 1.030,16 evra.

Vir: Statistični urad RS, Banka Slovenije, Finančni urad RS.

Neto plače, ki so glavni vir naših mesečnih dohodkov, se med občinami zelo razlikujejo. Najmanj, 714,53 evra neto, prejmejo zaposleni v občini Osilnica, vendar pa gre tu za zelo majhno občino. Če pogledamo ostale občine pa so razlike med mesečnimi neto plačami od 840 evrov v Semiču do 1.149 evrov v Novem mestu, kjer imajo v povprečju 36,7 odstotka višje plače. V tem pa se že lahko skriva tista sedmina privarčevanih sredstev, pa še ostane kaj za bolj kakovostno življenje.

Sedmina privarčevanega mesečnega dohodka je v povprečju 147 evrov mesečno, če se omejimo na plače. Iz povprečnih plač po posameznih občinah pa je razvidno, da je naše varčevanje odvisno tudi od tega, v kateri občini smo zaposleni.

J. M.