V iztekajočem se tednu je bilo veliko pozornosti namenjene izhodu iz krize pandemije covid-19, ki pretresa cel svet, ne samo Slovenijo. Povezano s tem potekajo aktivnosti v povezavi s cepljenjem, ki je edina rešitev, da čim prej pridemo iz tega.
V Sloveniji je precepljenost še vedno zelo nizka, v Evropski uniji je polno cepljenih 72 % odraslega prebivalstva, v Sloveniji je 53 %.
Nekatere evropske države se že odločajo za odpiranje, med njimi sta Švedska in Danska, kjer je precepljenost preko 80-odstotna. Gre pa prav za državi, kjer smo doslej, predvsem za Švedsko, poslušali, kako zelo svobodni so in ne upoštevajo ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Vsaj tako so nas prepričevali razni potrči in podobni trči, nato so utihnili.
Sprva so bili na Švedskem res precej svobodni glede tega, po navodilih nekaterih tamkajšnjih strategov so zagovarjali polno prekuženost državljanov, kar pomeni, naj se vsak okuži in bo stvar rešena. Kmalu se je to izkazalo za zgrešeno politiko, stvari so vzeli resno in danes so na tem, da je cepljena že krepka večina prebivalstva.
V Sloveniji smo priča zelo agresivnemu proticepilskemu gibanju
Tu so se združili tako člani, ki že dlje časa zagovarjajo politiko neobveznega cepljenja, kot člani ekstremne levice, katerih cilj je le prevzem oblasti.
Gibanje proti cepljenju je bilo v Slovenijo močno že v preteklih letih. Ob volitvah leta 2018, na primer, so se člani zelo trudili prepričati politične stranke, da bi jim obljubili zakon, po katerem cepljenje ne bi bilo obvezno. To je veljalo za vsa cepljenja, ki jih poznamo.
Po takratnem pripovedovanju naj bi bilo članov tega gibanja 12 tisoč, obljubljali so 50 tisoč volilnih glasov tistim, ki bi jim zagotovili zakon, po katerem cepljenje ne bi bilo več obvezno. Če bi bilo to res, se ne ve, ker ni bilo stranke, ki bi jim prisluhnila. 50 tisoč glasov pa je bilo že takrat dovolj za vstop v parlament. Stranka Alenke Bratušek je dobila, na primer, okoli 45 tisoč glasov in je danes v parlamentu.
V času epidemije covid je tako prišlo do sinergij tistih, ki se zavzemajo za splošno neobvezno cepljenje (tudi proti vsemu, kar poznamo pri cepljenju otrok), in teh, ki zdaj rušijo vlado za vsako ceno in si tudi za celo življenj državljanov prizadevajo za ponovni prevzem oblasti. Pri tem ne izbirajo sredstev.
Doslej je v Sloveniji s covid-19 umrlo 4469 ljudi
Samo v Jugovzhodni Sloveniji, ki zajema Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko-ribniško območje, jih je umrlo 335 ali 0,23 % vseh prebivalcev ali 1,579 % vseh okuženih.
Do razvoja cepiva proti covidu-19 posebnega sredstva za preprečitev smrti ni bilo. Zdravil ni, virus je neizprosen in na posameznike vpliva zelo različno. Nekatere moti, ker je bilo cepivo razvito dokaj hitro, v dobrem letu dni od izbruha virusa. Vendar pa so znanstveniki večkrat pojasnili, da je bila t. i. baza za cepivo nadgrajena na tisti, ki so jo razvijali za cepivo proti raku, če povemo poenostavljeno.
V začetku bi nekateri za cepivo “ubijali”
V Sloveniji se je cepljenje začelo konec decembra 2020. Države so sprva težko prihajale do cepiv, v Sloveniji smo imeli to srečo, da je bila zdajšnja vlada pri tem uspešna. Spomnimo le na to, da so se nekateri premožnejši Slovenci že v začetku hodili cepit drugam (nekateri so bili za to pripravljeni plačati celo premoženje), saj je bila v Sloveniji določena strategija, po kateri so imeli prednost šibkejši. Začelo se je v domovih za starejše, meja se je nato spuščala tako glede na zdravstveno ogroženost posameznikov kot starost.
Zdaj je cepiva dovolj in to je varno. Ko nekateri govorijo o stranskih učinkih, spomnimo, tudi vsako zdravilo ga ima, vendar o tem nihče nič ne vpije.
Umirajo s pridruženimi boleznimi? Ali res?
Če se vrnemo k umrlim s covid-19. Tudi tu smo priče navajanjem, da umirajo ljudje s pridruženimi boleznimi. Vendar pa malokdo ve, da so pridružene bolezni tudi visok krvni tlak, holesterol in povišan sladkor v krvi. To pa so bolezni, s katerimi se tudi pri nas sooča veliko ljudi.
V začetku so res umirali predvsem starejši. Zdaj pa je to že drugače. V tem tednu je odmevala smrt 19-letnega mladega fanta, ki se je s covid-19 okužil v Grčiji. Bil je športnik, brez pridruženih bolezni. Umrl je zaradi strdkov v krvi, ki so povzročili dve možganski kapi, druga je bila zanj usodna. O strdkih v krvi po prebolelemu covidu-19 poročajo številni, tudi iz naše regije.
Vendar pa to ni bila prva smrt mladega človeka
Prvi je umrl že v drugi polovici marca 2021. Podatki, ki jih objavljamo v nadaljevanju in se nanašajo do 5. septembra 2021, kažejo naslednje:
- V starosti od 15 do 24 let je umrl 1 moški
- V starosti od 25 do 34 let so umrli 4 (3 moški in 1 ženska)
- V starosti od 35 do 44 let je umrlo 23 ljudi (13 moški in 10 žensk)
- V starosti od 45 do 54 let je umrlo 64 ljudi (51 moških in 22 žensk)
- V starosti od 55 do 64 let je umrlo 216 ljudi (160 moških in 56 žensk)
- V starosti od 65 do 74 let je umrlo 721 ljudi (486 moških in 235 žensk)
- V starosti od 75 do 84 let je umrlo 1561 ljudi (843 moških in 718 žensk)
- V starosti 85 let in več je umrlo 2192 ljudi (793 moških in 1399 žensk)
Vsaka smrt je odveč. Predvsem pa je nepotrebna v času, ko imamo cepivo. Skeptiki navajajo, da se okužimo lahko tudi cepljeni. Tega nihče ne zanika, tako kot nobeno zdravilo ne jamči, da bomo ozdraveli, tako nas tudi nobeno cepivo ne zaščiti stoodstotno. Vendar pa je dokazano dejstvo, da ob okužbi pri cepljenju bolezen covid-19 poteka v blažji obliki in posledice niso tako hude kot v primeru, če nismo cepljeni.
Zato: Cepimo se in obvarujmo sebe in svoje najbližje!
Umrli s covid-19 po starostnih skupinah do 5. septembra 2021):
J. M.
