V pogovoru za Planet TV ob dnevu državnosti je predsednik vlade Janez Janša poudaril pomen slovenske osamosvojitve kot skupnega dosežka naroda in države. V pogovoru je izpostavil, da se ob spominu na osamosvojitveno vojno najbolj spominja enotnosti, zanosa in veselja ob nastajanju samostojne Slovenije, manj pa vojaških groženj.
Po njegovih besedah je bila pri obrambi Slovenije ključna prav enotnost, ki jo je narod pokazal na plebiscitu, kljub dvomom, svarilom in pozivom, da samostojna država ne bo uspela.
V nadaljevanju se je dotaknil tudi aktualnih političnih razmer in ocenil, da v Sloveniji predolgo prevladuje logika delitev. Ob tem je poudaril, da bi moralo biti sodelovanje razumljeno kot nekaj samoumevnega in ne kot izjema. “Politika izključevanja ne sme postati nova normalnost,” je opozoril. Dodal je, da je odgovor na vprašanje prihodnjega političnega sodelovanja predvsem v rokah volivcev, ki bodo odločali, ali bodo še naprej podpirali politiko izključevanja ali pa bodo dali prednost povezovanju. Ob tem je še enkrat spomnil na vrednote, ki so Slovenijo povezale ob osamosvojitvi. “V ospredje moramo Slovenci potiskati stvari, ki so nas združile, ne pa tiste, ki so nas v zgodovini razdvajale,” je poudaril predsednik vlade.
Komentiral je tudi govor predsednice republike na državni proslavi. Dejal je, da ga kritika izvršilne oblasti sama po sebi ne moti, saj je to del svobodne demokratične družbe, zmoti pa ga, da so takšne kritike po njegovem izrazite predvsem takrat, ko državo vodi desnosredinska vlada. Na vprašanje glede žvižgov predsednici republike na proslavi je odgovoril, da sam na državni proslavi ob dnevu državnosti ne bi žvižgal, razume pa, da je del javnosti razburila uporaba dvojnih meril pri presoji različnih vlad. Kritičen je bil tudi do postavitve ograj na prizorišču proslave, kar je označil za napako, ki se ne bi smela ponoviti. Glede zapleta z zastavami praporščakov je pojasnil, da ne gre za vprašanje, ki bi se reševalo na ravni vlade, temveč za organizacijski zaplet, ki so ga pristojni naposled rešili. Za prihodnje meni, da bo treba to področje urediti z jasnejšimi pravili.
Premier je spregovoril še o javnih financah in ocenil, da razmere niso tako dramatične kot v času finančne krize, ostajajo pa resne. Po njegovih besedah zato za vse načrtovane izdatke in projekte ne bo dovolj denarja. Pri vprašanju financiranja nevladnih organizacij je zavrnil očitke o omejevanju njihove svobode. Poudaril je, da bi moral o delu financiranja odločati vsak davkoplačevalec sam, kar je označil za najbolj pošten pristop pri delitvi javnega denarja.
M. D.
