V intervju s predsednikom SDS Janezom Janšo, objavljen je bil v dneh pred referendumi, je pogovor tekel o delovanju Golobove vlade, referendumih in kako komentira izid nedavnih predsedniških volitev ter s tem povezane špekulacije.
V nadaljevanju objavljamo intervju v celoti.
Gospod Janša, čeprav je od tega minilo že sedem mesecev, bi vas najprej vprašal, kako danes gledate na izid zadnjih državnozborskih volitev in na to, da je levici znova uspel veliki met s t. i. novim obrazom. Čeprav dobro veva, da v primeru predsednika Gibanja Svoboda ne gre za nov obraz …
Na aprilske volitve smo šli kot največja stranka sicer manjšinske vladne koalicije. Na njih sta SDS in NSi izboljšali rezultat, a ne dovolj, da bi nadomestili izpad strank SMC in DeSUS iz parlamenta. Golobova lista je v bistvu dobila nekaj manj od seštevka glasov tistih levičarskih strank, ki so iz parlamenta izpadle. Ker pa sta se v DZ uvrstili tudi sicer oskubljeni SD in Levica, SLS s partnerji pa ne, smo spet dobili levičarsko vlado oziroma izvršilni organ vzporednega mehanizma.
V pretekih mesecih ste se vzdržali komentiranja delovanja aktualne vlade nekako v skladu z demokratičnim, parlamentarnim načelom, da se vsaki novi vladi da na voljo vsaj sto dni političnega miru. Sedaj je Golobova vlada na oblasti skoraj pol leta. Kako ocenjujete njeno delo?
Podrli so ograjo na meji s Hrvaško in povabili v Slovenijo na tisoče nezakonitih migrantov. 63 milijonov evrov so vzeli upokojencem za dolgotrajno oskrbo in jih namenili za migracije.
Dvignili so inflacijo na 10 odstotkov, gospodarsko rast pa strmoglavili. Medtem ko smo bili lani najboljši v EU, do junija letos tudi v vrhu, je Slovenija v tretjem četrtletju, ki ga v celoti pokriva čas Golobove vlade, strmoglavila. Samo Latvija je imela v EU večji padec rasti kot Slovenija.
Spremeniti hočejo zakon o dohodnini in ljudem vzeti povišanje neto plač. To jim za zdaj še preprečujemo s proceduralnimi manevri. Draginjo blažijo na enak način kot šerif iz Notinghama v Robinu Hoodu. S povišanjem pokojnin za 4,5% odstotka za dva meseca so upokojenki z najnižjo pokojnino dali 13 evrov mesečno, upokojencu Milanu Kučanu pa dodatno 150 evrov. Ne glede na iztek mandatov so iz nadzornih svetov in uprav ne glede na rezultate poslovanja počistili vse, ki jim ideološko niso blizu. Enostransko so prekinili temeljno pogodbo za okrepitev ognjene in zaščitne moči Slovenske vojske.
Od pozitivnih stvari lahko omenimo nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za izvolitev Slovenije v Varnostni svet OZN, uskladitev z občinami glede povprečnin ter vsaj načelno in večinoma z EU usklajeno podporo Ukrajini. Sicer pa so proti naši vladi prvo interpelacijo, in to v času epidemije, vložili že po dveh mesecih, zato teh sto dni od takrat naprej v Sloveniji nima nobene veljave več.
V nedeljo bo potekalo glasovanje o treh zakonodajnih referendumih, in sicer o noveli zakona o vladi (ZVRS-J), noveli zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A) in noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B). Volivke in volivci se bodo na referendumih odločali, ali so »za« uveljavitev omenjenih treh novel zakonov ali »proti«. Pobudnica teh treh referendumov je SDS, ki je tudi uspešno zbrala podpise državljanov za razpis teh zakonodajnih referendumov. Zakaj je po vašem mnenju treba v nedeljo glasovati »proti« noveli zakona o vladi?
Vsi trije zakoni, če jih ne zavrnemo z glasom proti, siromašijo Slovenijo. Tako ali drugače vam jemljejo denar iz žepov in pravico odločanja iz vaših rok. V Sloveniji nas je 40-krat manj kot v Nemčiji, imeli pa bi za četrtino več ministrstev. Nova se ustanavljajo za to, da se ustvarijo ministrski stolčki za predsednike strank, ki so jih volivci pregnali iz parlamenta. Za Alenko Bratušek, Marjana Šarca in deloma Luko Mesca. To je edini razlog, ki bo davkoplačevalce stal v perspektivi na desetine milijonov evrov, če zakona ne zavrnemo.
Za nami so predsedniške volitve. Kako komentirate dejstvo, da je kljub težkemu tranzicijskemu nahrbtniku zmagala Nataša Pirc Musar in ne Anže Logar, ki tega nima?
V Sloveniji tranzicijski nahrbtniki delujejo v nasprotno smer, kot bi delovali v delujočih demokracijah. Poleg tega smo že pozabili, da je na prejšnjih predsedniških volitvah Marjan Šarec skoraj premagal Boruta Pahorja. Letos pa prav ta Marjan Šarec ni bil izvoljen niti za poslanca. Ali da je nekoč Danilo Türk dobil več kot 60 odstotkov glasov.
To govorim zato, da bi bolje razumeli, da na volitvah v Sloveniji velikokrat ne zmaga tisti, ki je boljši, ampak tisti, ki ima za sabo večjo moč, razen takrat, ko se izbira samo med različnimi odtenki iste barve. Tako je bilo tudi že davnega leta 1989, ko je na tako imenovanih prvih demokratičnih volitvah za predsednika predsedstva SFRJ iz Slovenije Janez Drnovšek premagal Marka Bulca.
Ob tem se pozablja, da takratna SZDL drugim kandidatom sploh ni dovolila, da bi bili uvrščeni na volilno listo. Danes mehanizem ne deluje na enak način, saj je prilagojen formalnemu ustavnemu okviru. So pa rezultati podobni.
Kadar se vsa ta popolnoma nesorazmerna moč vzporednega mehanizma osredotoči v podporo enemu kandidatu, lahko na volitvah zmaga tudi Jaka Racman ali Miška Miki.
Ta praktično absolutna medijska prevlada se je npr. v drugem krogu predsedniških volitev najbolj popolno odrazila v vprašanjih kandidatki, ki bi morala biti postavljena, pa jih ni bilo. Na primer v vprašanju, ki ji ga noben voditelj soočenj na RTV SLO, POP TV ali Planetu TV ni smel postaviti, potem ko je ta vehementno ponavljala, da ona in njen mož ter njuna podjetja prav vse davke plačujeta v Sloveniji, čeprav je bila slika njunega prestižnega maseratija objavljena na številnih spletnih portalih. »Kje ste plačali davek za avto, ki je registriran v Nemčiji?« Preprosti volivci ne razumejo zapletenih lastniških hobotniških shem. Vsak pa razume, kje se plačajo dajatve, ko registriraš nov avtomobil.
Če bi se ta ali podobna okoliščina pojavila npr. pri Anžetu Logarju, bi ga polovico soočenj vrtali z njo. Kot so npr. Franceta Arharja z njegovo plačo v kampanji leta 2002. Bil bi pečen, še preden bi se volišča odprla. V teh okoliščinah je bil rezultat Anžeta Logarja blizu tega, kar se je dalo doseči.
Kako pa komentirate dejstvo, da Sloveniji po novem vladajo pravzaprav oligarhi podobno kot v Rusiji? Vemo, da je oligarhija oblika vladavine, kjer je politična moč skoncentrirana v rokah peščice. Običajno na podlagi sorodstvenih, ideoloških vezi ali na sumljiv način pridobljenega premoženja, bogastva …
Nobene bistvene razlike ni, razen tega, da slovenska oligarhija nima jedrske bombe in je zato občasno prisiljena kazati dva obraza.
Anže Logar je vložil kandidaturo s podpisi volivk in volivcev, čeprav je član in funkcionar SDS. Zakaj?
Anže je najprej nameraval kandidirati v kombinaciji s formalno podporo stranke in s podpisi volivk in volivcev. Svetoval sem mu, naj kandidira samo s podpisi, tako kot njegova verjetna protikandidatka v 2. krogu, sicer bo ta formalna razlika ne samo glavna, ampak praktično edina tema vseh soočenj. Takšen pristop je nato podprl tudi IO SDS.
V Sloveniji se namreč lahko nekdo, ki ga h kandidaturi nagovori in lansira sam Milan Kučan oziroma vzporedni mehanizem, predstavlja kot neodvisen, vsi drugi pa so odvisni. Neodvisna kandidatura, če je iskrena, pa ima seveda posledice. Medtem ko je bil volilni štab Anžeta Logarja sestavljen iz peščice njegovih prijateljev in sodelavcev, je za protikandidatko delal grozd PR-agencij ter celoten finančni in medijski korpus tranzicijske levice. Sistema. Vzporednega mehanizma.
S tega vidika je bil to boj Davida proti Goljatu. Podpora SDS in SLS ter kasneje NSi in Zelenih tega ni mogla bistveno relativizirati.
Že pred drugim krogom volitev je Robert Golob volivce SDS zmerjal z mračnimi silami, vas pa pošiljal v »penzijo«. Dominantni mediji so se po volitvah spet veliko ukvarjali s špekulacijami, ali vas bo po dobrem rezultatu na predsedniških volitvah na mestu predsednika SDS nadomestil Anže Logar?
Vodstva SDS ne določajo strici iz ozadja oziroma vzporedni mehanizem prek medijskih pritiskov, niti si predsedniki strank ne izbiramo sami naslednikov, kot se je to npr. leta 2002 zgodilo v LDS.
Prvi predsednik SDS France Tomšič ni kar sam določil za svojega naslednika Jožeta Pučnika. Predlagalo ga je članstvo in izvolil ga je kongres. France Tomšič pa mu je nato stal ob strani in ga podpiral. Tudi mene za naslednika ni določil Jože Pučnik. Izvoljen sem bil na kongresu, kjer je proti meni kandidiral Andrej Ocvirk.
Jože Pučnik pa me je ves čas do svoje smrti podpiral in mi stal ob strani. Kdorkoli bo naslednjič predlagan in izvoljen za predsednika SDS, bo imel mojo pomoč in podporo.
V SDS je veliko članic in članov, ki so sposobni, načelni, pogumni in suvereni ter znajo misliti s svojo glavo. V vseh generacijah. Poglejte na primer strukturo naših list za občinske in mestne svete v večini občin. Na njih najdete na stotine ljudi, ki so sposobni in jim gre za skupno dobro.
Poleg tega sta Anže Logar in njegova predsedniška kandidatura ta čas najbolj nazoren, vsem viden dokaz, da je propagandni slogan tranzicijske levice, češ da je SDS samo Janez Janša, ne samo iz trte izvit, ampak prav smešen. Anže je politično zrasel in dozorel v stranki, ki je prepoznavala njegove talente, zato je bil predsednik podmladka SDM, šef UKOM v času našega prvega predsedovanja Svetu EU, poslanec in minister za zunanje zadeve v času našega drugega vodenja Sveta EU.
Je predsednik Sveta SDS, predsednik našega največjega lokalnega odbora v Ljubljani in poslanec. Vse to je bil oziroma je – ne kljub temu, ker je sposoben misliti s svojo glavo, ampak prav zato. Ob načelnem ravnanju z nabranim političnim kapitalom na predsedniških volitvah je glede na svojo starost in sposobnosti v prihodnosti lahko vse. Ne samo predsednik stranke, ampak tudi vlade in države.
Za nami so tudi lokalne volitve oziroma prvi krog županskih volitev tam, kjer noben županski kandidat ni dobil absolutne večine glasov. Kako ste zadovoljni z njimi?
SDS je na teh volitvah obdržala vodstvo po številu oddanih glasov za posamične stranke in istoimenske liste. To je naša peta zaporedna zmaga na lokalnih volitvah. Z našo kandidaturo in podporo je že bilo izvoljenih več kot 50 županov, nadaljnjih 10 se jih je uvrstilo v drugi krog, tudi dva v mestnih občinah Kranj in Murska Sobota. V občinskih in mestnih svetih bo sedelo krepko čez 500 svetnic in svetnikov. Pokrili smo daleč največ občin med vsemi strankami in istoimenskimi listami. Za SDS Slovenija niso samo Ljubljana in regijska središča. Smo povsod.
Državnozborske volitve odločajo o naslednjem mandatu, lokalne pa o koreninah stranke in njihovi globini ter s tem trajnosti. Nobena stranka, ki na lokalnih volitvah požene globoke korenine, ne izpuhti v enem ali dveh mandatih. Tistim, ki to ne uspe, pa je pisano kratko politično življenje. Kje so Zares, Lista Zorana Jankovića, Stranka Alenke Bratušek, Lista Mira Cerarja, Lista Marjana Šarca?
In še za konec. Kako naprej?
Leta 2002, ko je Barbara Brezigar proti Janezu Drnovšku dosegla podoben rezultat kot letos Anže Logar, smo bili v deloma enaki oziroma še slabši situaciji. LDS je takrat dobila tudi lokalne volitve. Razočaranje je bilo kljub dobremu rezultatu Brezigarjeve veliko. Tranzicijska levica je imela popolnoma vse v rokah, dve leti prej je LDS na parlamentarnih volitvah dosegla še višji odstotek kot letos Golobovi, SDS pa je imela v DZ samo 14 poslancev. Takrat je bil skrajno pesimističen celo dr. Jože Pučnik, ki se je znova umaknil v Nemčijo in kmalu zatem prezgodaj umrl. Vendar se je v 2 letih vse obrnilo in mogočna LDS je zgrmela v politični prepad. V veliki meri prav zato, ker so popolnoma vse obvladovali, njihova aroganca pa je brizgala do neba.
In ko danes poslušamo nastope Roberta Goloba, vidimo in slišimo Toneta Ropa.
Podobna zaletavost, vzvišenost, prevzetnost in zanašanje na »naše« medije, na denar, na pristope, na različne hermane in partnerje, ki bodo vse pokrili in prikrili. V ozadju pa ni napor in delo za skupno dobro, ampak koritarstvo. Koritarstvo, ki je doslej od znotraj najedlo še vsako levičarsko koalicijo. Mediji lahko prikrijejo in prekrijejo veliko, ne morejo pa spremeniti dejstev o inflaciji, gospodarski rasti, navalu s podrto ograjo privabljenih nezakonitih migrantov, višini plač in pokojnin. Do vlade popolnoma servilni mediji so namreč za vsako vlado še bolj škodljivi kot skrajno kritični.
Ko v Sloveniji dejstva nekega dne neusmiljeno silijo na plano iz navidezne medijske resničnosti in jih začne uspavano ljudstvo primerjati, začnejo v vzporednem mehanizmu iskati naslednji nov obraz in se pripravljati na predčasne volitve. Tudi mi bomo pripravljeni.
Vir: Demokracija
M. D.
